Svetovni zdravstveni in podnebni strokovnjaki pozivajo k takojšnji razglasitvi podnebnih sprememb za globalno zdravstveno grožnjo najvišje stopnje. Govorijo o nekakšnem izrednem stanju. Najnovejše poročilo organizacije Lancet Countdown namreč opozarja, da zdravstvena tveganja in gospodarska škoda zaradi naraščajočih temperatur strmo naraščajo ter vse bolj prehitevajo globalne ukrepe za ublažitev posledic.
Poročilo, ki je bilo objavljeno samo nekaj dni pred podnebnim vrhom COP31, ki poteka v Turčiji, prinaša nekatere skrb vzbujajoče ugotovitve. Leta 2023 je ekstremna vročina po svetu terjala rekordnih 710.000 življenj, s čimer je postala smrtonosnejša od malarije ali virusa HIV. Obsežen dokument so pripravili strokovnjaki londonske univerze UCL in Svetovne zdravstvene organizacije, WHO, v sodelovanju z več kot 140 raziskovalci iz stotih institucij po svetu.
Primerjava obdobij
Analiza, ki primerja obdobji 2006–2015 in 2016–2025, ugotavlja, da se je po podpisu pariškega sporazuma stanje na številnih področjih dejansko poslabšalo. Strokovnjaki priznavajo, da so bili na področju reševanja življenj sicer narejeni določeni koraki naprej, vendar ti ne morejo odtehtati vse večje škode, ki jo povzroča neprekinjeno zanašanje na fosilna goriva.
»Desetletje po pariškem sporazumu so naši rezultati nedvoumni: zdravstvena škoda zaradi podnebnih sprememb narašča precej hitreje kot naš globalni odziv,« je opozorila Marina Romanello, izvršna direktorica programa Lancet Countdown.
Raziskovalcem je prvič uspelo specifično določiti delež smrti, povezanih z vročino, ki so neposredna posledica segrevanja zaradi človekove dejavnosti. Med letoma 2016 in 2023 je bila vročina v povprečju povezana s 540.800 smrtnimi primeri na leto. Ocene kažejo, da je več kot dve tretjini (68 odstotkov) teh smrti neposredna posledica podnebnih sprememb, medtem ko je bil v predhodnem desetletju ta delež 55-odstoten. Skupna bilanca vročinskih žrtev zaradi podnebja med letoma 2016 in 2023 se tako bliža meji treh milijonov.
Izgube v gospodarstvu
Posledice ne prizanašajo niti gospodarstvu. Poročilo razkriva, da je samo leta 2025 zaradi zmanjšane delovne zmožnosti v vročini svetovno gospodarstvo izgubilo približno 1070 milijard dolarjev potencialnih prihodkov. Obremenitev je izrazito neenakomerna. Medtem ko je izguba v Evropi znašala zgolj 0,2 odstotka, sta jugovzhodna Azija in Afrika izgubili skoraj štiri odstotke svojega bruto domačega proizvoda. Najhuje so prizadeti fizično intenzivni sektorji na prostem, zlasti kmetijstvo in gradbeništvo.
Spremembe se radikalno odražajo tudi v ekstremnih hidroloških pojavih. Leta 2025 je več kot polovica svetovnega kopnega trpela zaradi ekstremne suše, ki je trajala vsaj mesec dni, hkrati pa se je površina območij, prizadetih zaradi katastrofalnih nalivov, močno povečala. Romanellova opozarja, da ne gre več le za postopno slabšanje stanja, temveč za »prehod na povsem novo stopnjo«.
Kljub precej temnemu pogledu avtorji poročila zaznavajo nekatere pozitivne premike. Globalne naložbe v čisto energijo so leta 2025 dosegle rekordnih 2100 milijard dolarjev, kar močno presega vlaganja v fosilna goriva. Hkrati ima zdaj 56 držav članic WHO pripravljen nacionalni načrt prilagajanja na podnebne spremembe, kar je štirikrat več kot leta 2015. Raziskovalci še opažajo, da v državah z delujočimi sistemi zgodnjega obveščanja ti mehanizmi učinkovito zmanjšujejo število žrtev ob ekstremnih vremenskih dogodkih.
O fosilnih gorivih
Kljub temu fosilna goriva še vedno predstavljajo hrbtenico svetovne energetike, saj pokrivajo več kot 80 odstotkov globalnih potreb. Onesnaženost zraka, ki je posledica njihovega izgorevanja, na leto še vedno zahteva 2,73 milijona življenj. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da sto največjih naftnih in plinskih podjetij do leta 2040 načrtuje za 150 odstotkov večjo proizvodnjo, kot bi jo dopuščal cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Na absurdnost položaja kaže tudi podatek, da je v letu 2024 deset držav namenilo več sredstev za subvencioniranje fosilnih goriv kot za lastne zdravstvene sisteme.
Avtorji poročila od Svetovne zdravstvene organizacije zahtevajo vzpostavitev novega instrumenta, s katerim bi mednarodna skupnost učinkoviteje koordinirala svoj odziv. Pozivajo k hitrim, odločnim in predvsem pravičnim rezom v izpuste toplogrednih plinov ter zahtevajo, da se podnebno financiranje ranljivih držav izvaja v obliki nepovratnih sredstev, in ne obremenjujočih posojil.
»Tisto, kar nam v tem trenutku manjka, niso dokazi o resnosti položaja, temveč izključno politična volja, da dejansko ukrepamo,« je ob predstavitvi poročila kritično poudarila Helen Clark, nekdanja premierka Nove Zelandije in predsednica odbora Lancet Countdown.
