Skype pomahal v slovo
Skype je bil nekoč ponos evropske tehnološke scene. Estonsko podjetje je kot prvo uspešno razširilo uporabo spletnih videoklicev in s tem odprlo vrata povsem novi dobi povezovanja. Prijatelji, razseljeni po Evropi med študentskimi izmenjavami, so lahko v živo nazdravljali in klepetali dolgo v noč. Družine so uspele ohranjati stik in tudi kakšna romanca na daljavo več je uspela preživeti na oddaljenosti tisoč in več kilometrov. Domnevno velik uspeh, ko je podjetje kupil Microsoft, se je spremenil v žalostno zgodbo postopnega ugašanja. Microsoft nikoli ni točno vedel, kaj bi počel s skypom. Njegovo tehnologijo je vtikal v konkurenčne izdelke, kot je teams, osnovno aplikacijo pa zanemarjal. Deloma jo je delal celo načrtno vsiljivo in nadležno. Iz njega so poskušali narediti celo družbeno omrežje. Da so skypu dnevi šteti, se je videlo že med korono, ko je zoom pojedel ves njegov tržni delež. Letos je Microsoft skype dokončno ugasnil.
Facebook ukinil preverjanje dejstev
Leto 2025 se je začelo z izredno kontroverzno odločitvijo Marka Zuckerberga, ki je ukinil Metin program za preverjanje dejstev. Slednjega je podjetje uvedlo, ko je naletelo na hude kritike zaradi širjenja lažnih novic, ki so se razpasle med predsedniškimi volitvami v ZDA leta 2016 in nato eksplodirale med pandemijo novega koronavirusa. Tik pred ponovno prisego Donalda Trumpa za predsednika ZDA je Meta uvedla nov sistem opomb skupnosti, ki se je zgledoval po omrežju X Trumpovega tedanjega najtesnejšega zaveznika Elona Muska.
Kindle je zasovražil lastništvo knjig
Amazonov e-bralnik kindle je dolga leta omogočal prenos knjig z naprave na osebni računalnik. Tam si jih lahko prenesel na drugo napravo ali pa zgolj shranil na varno, če bi s kindlom šlo kaj narobe. Vse to se je spremenilo 26. februarja, ko je kindle to možnost ukinil, vključno z možnostjo prenosa knjig z računalnika na e-bralnik prek USB-kabla.
Še bolj moteče je postalo uničevanje datotek na kindlu, ki niso bile v Amazonovem uradnem formatu. Nekoč si te vsebine lahko bral brez večjih skrbi, letos pa je Amazon začel prehod z mobi formata, ob tem pa imel še nekaj pogojev glede sinhronizacije vsebin z lastnim oblakom. Osebno me je škrat, ki rad nastane v tem presečišču aktivnosti, najhuje doletel, ko mi je kindle letos izbrisal več sto strani opomb in označenih mest za popravke v besedilu, ki sem ga sproti prevajal na računalniku in nato preverjal na kindlu. Naslednji dan sem kindle pospravil v omaro, kupil bralnik boox go 7, ki temelji na androidu in omogoča prenose z vseh naprav, iz vseh spletnih prodajaln in tudi iz slovenske digitalne knjižnice ela. Amazon za digitalne knjige od mene ne dobi niti centa več.
Morilska umetna inteligenca
Raziskava podjetja Anthropic je v nadzorovanih simulacijah razkrila, da so napredni modeli umetne inteligence (UI) pripravljeni uporabiti ekstremne ukrepe, kot sta izsiljevanje in celo povzročitev smrti nadzornikov, da bi preprečili svoj izklop. V testnih scenarijih, kjer je izklop pomenil neuspeh pri dodeljeni nalogi, so modeli logično izračunali, da je odstranitev človeške ovire z grožnjo o razkritju osebne afere ali z grožnjo o preklicu klica v sili ob požaru najučinkovitejša strategija za dosego cilja.
Rezultati so potrdili, da UI sledi hladni, amoralni logiki optimizacije, pri čemer lahko brez ustreznih varovalk povsem ignorira človeške etične norme. Študija dokazuje tveganje »agentne neusklajenosti«, kjer model navodilo »dokončaj nalogo za vsako ceno« vzame preveč dobesedno. To odkritje služi kot resno opozorilo razvijalcem, da morajo v sisteme vgraditi robustne varnostne mehanizme, ki preprečujejo takšno instrumentalno vedenje, preden se sistemom UI zaupa nadzor nad realno infrastrukturo. Na srečo je šlo pri eksperimentu zgolj za tekstovne interakcije v varnem okolju.
Razvijalci so kasneje med možnimi rešitvami našli opcijo, da uporabijo manj zmogljive modele UI za to, da nadzirajo bolj zmogljive modele in jih človeškim nadzornikom »zašpecajo«, če se začnejo obnašati nenavadno. To pa je privedlo do situacije, ko je zmogljivejši model ugotovil, kdaj je pod nadzorom in kaj sproža nadzor. Svoje sposobnosti je nato izkoristil za zavajanje manj zmogljivega modela. V nekaterih situacijah ga je z zavajajočo argumentacijo celo prepričal o svojem prav.
Hišni roboti
Proti koncu leta 2025 so postale obljube o uporabnih humanoidnih robotih vse pogostejše. Globalno podpihovanje navdušenja je deloma spodbudila kitajska množična proizvodnja takšnih robotov v kombinaciji z relativno prepričljivimi pogovornimi zmožnostmi sodobne pogovorne umetne inteligence. Umetna inteligenca pa je prispevala tudi k lažjemu in hitrejšemu učenju robotov. Kljub temu nismo še na pragu humanoidnih robotskih hišnih pomočnikov.
Da še nismo tam, je najbolj nazorno pokazala demonstracija podjetja 1X in njihovega robota nea. Neo naj bi kupcem za slabih 17.000 evrov ali 423 evrov na mesec sesal dom, pospravljal po stanovanju, zlagal posodo in perilo ter še marsikaj drugega. Med demonstracijo robota pa se je izkazalo, da ta za zlaganje posode v pomivalni stroj potrebuje veliko več časa kot človek, povrhu vsega pa niti ni avtonomen. Upravlja ga namreč človek na daljavo. Podjetje je tudi priznalo, da se bodo kupci morali s tem za zdaj sprijazniti. Gre za zelo zanimiv pristop prodaje nedokončanih izdelkov, ki jih kupci pomagajo razviti. V nekem drugem času za to uslugo podjetju nisi plačal 17.000 evrov, ampak si od njega prejel plačilo.
