Diamant je dolgo veljal za najtrši material na svetu, a zadnjih nekaj desetletij o tem obstajajo dvomi: v začetku šestdesetih let se je namreč začelo govoriti o tem, da obstaja še redkejši in še trši material. Leta 1967 je raziskovalna skupina poročala o odkritju minerala v ostankih meteorita, ki je v Arizoni ustvaril enega najbolj znanih meteoritnih kraterjev na svetu, Barringerjev krater ali Meteorite Crater. Material so poimenovali po kristalografinji Kathleen Lonsdale: lonsdaleit.
Lonsdaleit ima pravzaprav veliko podobnosti z diamantom. Sestavljen je iz gosto stisnjenega ogljika, katerega mrežasta struktura pa ni kubična, temveč heksagonalna. Ogljik se običajno razporeja v heksagonalne vzorce, na primer v mehkem materialu grafitu. Če je ogljik z enako gostoto kot diamant razporejen v heksagonalno strukturo, lahko nastane še trši material.
Glede tega, ali ta material resnično obstaja, so se v znanosti dolgo kresala mnenja. Vzorci niso bili zares trši od diamanta, kar bi lahko bilo posledica strukturnih napak. Še bolj problematično pa je bilo, da tudi rentgenske metode niso dale jasnih rezultatov. Rentgenski žarki so najpomembnejše sredstvo za preučevanje kristalov, ker pri presvetljevanju vzorcev, poenostavljeno povedano, neposredno izrišejo mrežno strukturo. V primeru lonsdaleita bi lahko opazovani vzorec izviral tudi iz običajne diamantne kristalne mreže z različnimi napakami, piše Der Standard.
Kitajski raziskovalci so se lani lotili podrobnejšega preučevanja te snovi. V novi študiji, objavljeni v reviji Nature, so predstavili svoje analize, opravljene z rentgenom. Skupina je kot izhodiščni material uporabila pirolitični grafit, umetno izdelano obliko naravnega grafita. Tega so s pomočjo visokotlačne stiskalnice stisnili pod 200.000-kratnim atmosferskim tlakom pri temperaturah med 1300 in 1900 stopinjami Celzija. Izziv je bil doseči gostoto diamanta, hkrati pa delno ohraniti šestkotno strukturo grafita. Pri tem so nastali milimetrski drobci, ki so jih lahko podrobneje preučili. Material se je v testih izkazal za nekoliko tršega, bolj togega in odpornejšega proti kisiku kot diamant.
Mineralog Oliver Tschauner z Univerze v Nevadi pravi, da so dvomi o obstoju lonsdaleita zdaj odpravljeni. »Obstaja na stotine poročil ljudi, ki verjamejo, da so ga videli,« pravi Tschauner, »vendar je to prva zares natančna karakterizacija tega izmuzljivega materiala.«
Ugotovitve kitajskih znanstvenikov bi lahko vodile do več trpežnejših materialov za tehnično uporabo. Tschauner opozarja, da so pogoji, ki so jih za izdelavo minerala uporabili v laboratoriju, zelo podobni tistim ob trkih meteoritov. Tschauner upa, da se bo iskanje materiala v meteoritih zdaj obudilo in da bo mogoče potrditi tudi njegovo prisotnost v naravi.
