Že nekaj časa je znano, da bakterije v ekstremnih razmerah, kot so starodavne plasti ledu, permafrost, morsko dno in ledeniška jezera, lahko preživijo tisočletja. Znanstveniki pravijo, da te bakterije živijo po lastnih pravilih, saj so se skozi čas prilagodile na preživetje v nemogočih razmerah. Kot poroča BBC, so pred kratkim v jami Scarisoara, ki je ena največjih romunskih in evropskih ledenih jam, odkrili sev bakterije Psychrobacter SC65A.3. Po prvih ugotovitvah raziskovalcev se je bakterija prilagodila izjemno hladnim razmeram, njen sev pa je odporen proti kar desetim sodobnim antibiotikom.
»Bakterijski sev, izoliran iz ledene jame Scarisoara, je kljub svojemu starodavnemu izvoru pokazal odpornost proti več sodobnim antibiotikom in nosi več kot sto genov, povezanih z odpornostjo,« je za BBC pojasnila dr. Cristina Purcarea, avtorica študije z bukareškega Inštituta za biologijo pri Romunski akademiji.
Po njenih besedah se teh deset antibiotikov danes pogosto uporablja za zdravljenje težkih okužb, kot so tuberkuloza, vnetja in okužbe sečil.
Nevarnost in priložnost hkrati
Po pisanju BBC znanstveniki opozarjajo, da bi taljenje ledu zaradi podnebnih sprememb lahko sprostilo starodavne mikroorganizme, ti bi se nato lahko prenesli na sodobne bakterije in dodatno otežili boj proti okužbam.
Vendar pa znanstvenica izpostavlja tudi pozitivno plat: »Ti mikroorganizmi hkrati proizvajajo edinstvene encime in antimikrobne spojine, ki bi lahko služili kot temelj za razvoj novih antibiotikov, industrijskih encimov in drugih biotehnoloških inovacij.«
Rezultati, objavljeni v reviji Frontiers in Microbiology, razkrivajo, da zamrznjeni habitati pokrivajo 20 odstotkov Zemljinega površja. Razumevanje mikrobov, prilagojenih na mraz, pa postaja zaradi pospešenih podnebnih sprememb vse bolj ključno.
Pomen za znanost in medicino
Genom bakterije Psychrobacter SC65A.3 vsebuje skoraj 600 genov z neznanimi funkcijami, ki bi lahko skrivali ključe za zdravljenje različnih bolezni. Raziskovalci so ugotovili, da ima isti genom tudi enajst genov, ki bi lahko ustavili rast ali uničili druge bakterije, glive in viruse.
»Preučevanje teh mikrobov kaže, da se je odpornost proti antibiotikom v okolju naravno razvijala že dolgo, preden smo začeli uporabljati sodobna zdravila,« je dodala dr. Cristina Purcarea. Ob tem je opozorila na nujnost previdnega ravnanja v laboratorijih, da se prepreči nenadzorovano širjenje takšnih sevov.
Znanstveniki so do vzorcev prišli z vrtanjem 25 metrov globoke luknje v led. Fragmente so v sterilnih vrečkah prepeljali v laboratorij, kjer so analizirali njihov DNK in izolirali različne seve. S sekvenciranjem genoma so ugotovili, kateri geni omogočajo preživetje pri nizkih temperaturah in kateri so odgovorni za antimikrobno odpornost.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je antimikrobna odpornost eden največjih globalnih zdravstvenih izzivov, ki povzroči milijone smrtnih žrtev na leto po vsem svetu.
