Vse kaže, da je verjetnost razpada ključnega toka v Atlantskem oceanu še precej večja, kot so doslej ocenjevali znanstveniki. Nove ugotovitve so pokazale, da je najbolj črnogled podnebni model, ki napoveduje največjo upočasnitev tega toka, tudi najbolj realističen. Ta model nakazuje od 42- do 58-odstotno upočasnitev toka do konca stoletja.
Strokovnjaki pravijo, da so nove ugotovitve zelo skrb vzbujajoče, saj bo imel kolaps, ko do njega pride, katastrofalne posledice za Evropo, Afriko in obe Ameriki.
Atlantsko poldnevniško povratno kroženje, znano pod kratico AMOC, je pomemben del svetovnega podnebnega sistema. Znanstveniki so leta 2021 opazili opozorilne znake, da se tok upočasnjuje, vedo pa tudi, da je tok v preteklosti že kolapsiral.
Podnebni znanstveniki za napovedovanje podnebja uporabljajo na desetine različnih računalniških modelov. Za kompleksen sistem, kakršen je AMOC, je običajno, da dajejo različni modeli zelo različne rezultate: nekateri med njimi do leta 2100 ne napovedujejo upočasnitve toka, medtem ko drugi napovedujejo ogromen, približno 65-odstotni upad, in to četudi se človeštvu uspe v celoti odreči fosilnim gorivom.
Kolaps skoraj neizbežen
Nova študija, objavljena v znanstvenem zborniku Science Advances, je združila opazovanja oceana z analizami računalniških modelov, da bi dobila najbolj zanesljivo napoved. Ugotovili so, da je najbolj verjeten tisti scenarij, po katerem se bo AMOC do leta 2100 upočasnil od 42- do 58-odstotno. Tolikšna upočasnitev skoraj gotovo vodi v kolaps sistema.
Ekstremne razmere v Evropi
AMOC je ključni del globalnega podnebnega sistema in prinaša od sonca ogreto tropsko vodo v Evropo in na Arktiko, kjer se ohladi in potone ter tvori globok povratni tok. Kolaps bi premaknil tropski pas deževja, ki je ključen za predelavo hrano milijonov ljudi. Poleg tega bi zahodno Evropo potisnil v ekstremno mrzle zime in poletne suše ter k že tako naraščajoči morski gladini dodal še med 50 in 100 centimetri.
Dr. Valentin Portmann z raziskovalnega centra Inria Bordeaux Sud-Ouest v Franciji, ki je vodil raziskavo, je dejal: »Ugotovili smo, da se bo AMOC upočasnil bolj, kot smo pričakovali glede na povprečje vseh podnebnih modelov. To pomeni, da je AMOC bližje prelomni točki.«
Prof. Stefan Rahmstorf s Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov podnebja v Nemčiji pa je komentiral, da gre za pomemben in zelo skrb vzbujajoč rezultat. »Kaže, da so 'pesimistični' modeli, ki prikazujejo močno slabljenje AMOC do leta 2100, na žalost tisti realistični, saj se bolje ujemajo z opazovanimi podatki,« njegove besede povzema Guardian. »Vse bolj me skrbi, da bi lahko prelomno točko, ko ustavitev AMOC postane neizogibna, prestopili že sredi tega stoletja,« je še dodal.
Rahmstorf, ki AMOC preučuje že 35 let, je dejal, da se je treba kolapsu izogniti za vsako ceno. »To sem trdil že takrat, ko smo mislili, da je možnost, da se AMOC ustavi, morda 5-odstotna. In že takrat smo govorili, da je tveganje glede na ogromne vplive previsoko,« je dejal. Kot pravi, so se najbolj dramatične in drastične podnebne spremembe, ki jih je naš planet doživel v zadnjih 100.000 letih, zgodile ravno takrat, ko so se dogajale spremembe morskih tokov v Atlantiku.
Rahmstorf je še dodal, da bi bila upočasnitev AMOC do leta 2100 lahko celo večja kot v novi, pesimistični oceni. To pa zato, ker računalniški modeli ne vključujejo staljene vode z grenlandskega ledenega pokrova, ki prav tako zmanjšuje slanost oceanskih voda: »To je še en dodaten dejavnik, ki pomeni, da je realnost verjetno še slabša.«