Nova raziskava, objavljena v reviji Royal Society Open Science, razkriva, da smo na tovrstne vzorce tako močno naravnani, da obraze vidimo celo v popolnoma nesmiselnem vizualnem vzorcu, še posebej, če so podobe simetrične. Študija je pokazala, da je kar 90 odstotkov udeležencev poročalo o prepoznavi vsaj enega obraza v naključnih vizualnih vzorcih, ki niso imeli vnaprejšnjega pomena.
Raziskovalci so ugotovili, da ljudje obraze pogosteje prepoznamo v vsakdanjih predmetih kot v abstraktnih vzorcih, hkrati pa se je ponovno potrdila zanimiva spolna pristranskost: večino teh "lažnih" obrazov dojemamo kot moške. David Alais, psiholog in nevroznanstvenik z Univerze v Sydneyju, pojasnjuje, da pareidolične podobe najpogosteje interpretiramo kot mlade, moške in srečne, še posebej če imajo široko odprte oči. Zanimivo pa je, da so obrazi, zaznani v umetnem vizualnem vzorcu, pogosteje delovali starejši in jezni, kar bi po mnenju soavtorice študije Branke Špehar lahko pomenilo, da so naši možgani v neznanih okoljih vnaprej pripravljeni na prepoznavanje morebitnih groženj.
Simetrija igra pri tem ključno vlogo, saj so udeleženci v navpično simetričnih vzorcih obraze videli precej pogosteje kot v popolnoma naključnih. Naš vidni sistem je namreč visokospecializiran za odkrivanje obrazov, saj je bilo v evoluciji ključno, da čim hitreje prepoznamo prijatelja ali sovražnika. Ker možgani nenehno iščejo vzorce in napovedujejo okolico zaradi hitrosti in učinkovitosti, se v to mrežo včasih ujamejo tudi podobe, ki v resnici ne obstajajo. Možgani preprosto uporabljajo vnaprejšnjo predlogo dveh oči, nosu in ust, ki jo projicirajo na svet okoli nas, razlagajo znanstveniki.
