Leta 1972 je Sovjetska zveza v vesolje izstrelila plovili V-71 št. 670 in V-71 št. 671, ki sta bili usmerjeni proti Veneri. Prvi od poslanih raket je uspelo doseči Venero, na njej pristati in v domovino poslati nekaj fotografij. Drugemu plovilu podvig ni uspel. Raketa ga je ponesla v tako imenovano »parkirno orbito« okoli Zemlje, vendar se mu nato ni uspelo usmeriti na tirnico proti Veneri, zaradi česar je ostalo ujeto v bližini Zemlje, Nasino razlago povzema CNN.
O predmetu je sicer znanega zelo malo. Domnevajo, da tehta okoli 500 kilogramov in da je velikosti avtomobila. Pričakujejo, da bo do bližnjega srečanja prišlo 10. maja ali kakšen dan ali dva prej oziroma kasneje.
Majhno, a ne povsem zanemarljivo tveganje
Neposredna okolica Zemlje je polna raznih ostankov vesoljskih plovil, ki občasno padejo na naš planet. Običajno gre za manjše kose, ki se ob vstopu v atmosfero vžgejo in ne dosežejo površja, pri Kosmos 482 pa gre za nekaj drugega. Strokovnjaki domnevajo, da gre za cilindrično vstopno kapsulo, ki je bila ustvarjena, da preživi neprijazne razmere na Veneri. To pomeni, da bi kapsula lahko preživela tudi nepričakovano pot nazaj na Zemljo, s čimer predstavlja majhno, a ne povsem zanemarljivo tveganje za ljudi na tleh.
Čeprav je bila sonda za Venero opremljena s padalom, je bilo plovilo v zadnjih desetletjih izpostavljeno težkim razmeram v vesolju. To pomeni, da je zelo malo verjetno, da bi se padalo odprlo ob pravem času ali sploh upočasnilo spust, domneva Marlon Sorge, strokovnjak za vesoljske ostanke iz raziskovalne skupine The Aerospace Corporation, ki jo financira ameriška vlada.
Tveganje, da bi objekt dejansko zadel ljudi na tleh, je verjetno minimalno in »ni razloga za veliko zaskrbljenost,« je zapisal dr. Jonathan McDowell, astrofizik in astronom z univerze Harvard, ki dodaja: »Vseeno pa si ne bi želeli, da bi vam priletel na glavo.«
Možnost, da bi Kosmos 482 ob trku z Zemljo koga ubil, so približno 1 proti 25.000, glede na izračune skupine The Aerospace Corporation, je za CNN dejal Sorge. To je precej manjše tveganje kot pri nekaterih drugih kosih vesoljskih ostankov. Vsako leto v Zemljino atmosfero ponovno vstopi vsaj nekaj neaktivnih raketnih delov, je poudaril Sorge, pri čemer mnogi med njimi predstavljajo večje tveganje za katastrofo.
Če bo objekt Kosmos 482 padel na tla, bo verjetno pristal med 52 stopinj severne in 52 stopinj južne zemljepisne širine, je naračunal Marco Langbroek, predavatelj in strokovnjak za vesoljski promet na Tehnični univerzi v Delftu na Nizozemskem. »To območje vključuje celotno Afriko, Južno Ameriko, Avstralijo, ZDA, dele Kanade, dele Evrope in dele Azije,« je zapisal Langbroek. »Toda ker je 70 odstotkov našega planeta prekritega z vodo, obstaja velika verjetnost, da bo Kosmos 482 končal v enem od oceanov,« je še dodal. »Da, obstaja tveganje, a je majhno. Večja verjetnost je, da vas bo v življenju zadela strela.«
LOOK UP!
— Kosmos482 (@Kosmos482) May 6, 2025
I could hit anywhere in this range! SOOOO many options 🥺 pic.twitter.com/rFreU5RsT8
