V prelomnem vojaškem manevru ob severni obali Norveške so tamkajšnje oborožene sile uspešno prevzele nadzor nad ameriškimi pametnimi bombami med njihovim letom ter jih preusmerile v lastne cilje. To je prvič v zgodovini, da je katera od zaveznic ZDA v realnem času prevzela upravljanje ameriškega orožja po njegovi izstrelitvi. Govorijo o novi dobi integriranega bojevanja znotraj zveze Nato.
Vojaška vaja, poimenovana Jotun Strike, je potekala že pred časom. Ameriška bojna letala F-15E so odvrgla bombe GBU-53/B stormbreaker. Takoj po izstrelitvi pa so norveški operaterji prek varnega vojaškega omrežja vzpostavili stik z orožjem, prevzeli nadzor nad letom in ga uspešno vodili do vnaprej določenih tarč.
Primer kaže, dodajajo analitiki, da lahko manjše države zaveznice v asimetričnem bojevanju učinkovito usmerjajo tujo ognjeno moč in s tem drastično povečajo svojo obrambno zmogljivost.
Bomba stormbreaker, ki jo proizvaja podjetje Raytheon, spada v tako imenovano kategorijo omrežnega orožja. Opremljena je s trojnim iskalcem – radarskim, infrardečim in laserskim –, kar ji omogoča sledenje premikajočim se ciljem tudi v popolni temi ali gosti megli. Med vajo je norveško izvidniško letalo P-8A poseidon bombam v realnem času posredovalo osvežene navigacijske podatke. Operaterji so tako lahko spreminjali cilje med samim letom izstrelka ali pa bi, v primeru potrebe, napad prekinili.
Koncept, ki ga je od leta 2019 razvijala norveška vojaška celica NOBLE, v celoti sloni na integraciji podatkov in obstoječi programski opremi, ne pa na nakupu novih oborožitvenih sistemov. Sposobnost prenašanja nadzora močno zmanjšuje tveganje za letalske posadke. Ameriški piloti so se namreč po tem, ko so odvrgli uničujoči tovor, lahko takoj umaknili na varno in niso potrebovali vizualnega stika s ciljem, medtem ko so končno vodenje prevzeli norveški zavezniki.
Dogodek potrjuje doktrino modernega bojevanja: digitalna povezljivost in zmožnost varne izmenjave podatkov postajata enako smrtonosni in strateško ključni kot sama fizična oborožitev.
