Ljudje smo si že od nekdaj želeli nadzorovati vreme in priklicati dež, pri čemer se danes v nekaterih državah že uporablja tehnologija sejanja oblakov (angleško cloud seeding) s pomočjo kemikalij, kot je srebrov jodid. A kot kaže najnovejša raziskava, ima narava v rokavu veliko boljšo, povsem ekološko rešitev.
Znanstveni mediji, med katerimi je tudi Science Advances, so sredi marca poročali o prelomnem odkritju na področju mikrobiologije in meteorologije. Raziskovalci so namreč podrobneje preučili posebne vrste gliv, ki delujejo kot naravni ustvarjalci ledu.
Kako lahko goba zamrzne vodo?
Čista voda v oblakih običajno ne zamrzne pri nič stopinjah Celzija, temveč lahko ostane v tekočem stanju kot superohlajena voda vse do –30 °C ali celo –40 °C. Da bi nastala snežinka ali dežna kaplja, voda potrebuje jedro – droben delec prahu, okoli katerega se lahko začnejo kristalizirati ledene strukture.
Študija pa je razkrila, da določene glive v naravo sproščajo izjemno specifične biološke proteine, imenovane proteini za nukleacijo ledu. Ti proteini so oblikovani tako, da molekule vode dobesedno zložijo v popolno strukturo ledu, kar sproži zamrzovanje že pri relativno visokih subničelnih temperaturah, na primer pri –2 °C ali –5 °C.
Od gozda do oblakov
Ko spore in delci teh gliv z vetrom odpotujejo visoko v ozračje, tam delujejo kot izjemno učinkovita semena za oblake. Vlago v zraku hitro spremenijo v ledene kristale, ti pa postanejo dovolj težki, da padejo na zemljo v obliki dežja ali snega. »Ti mikroskopski organizmi so v resnici naravni inženirji vremena. Odkritje, kako neverjetno učinkoviti so ti glivni proteini pri sprožanju padavin, nam odpira povsem nova vrata. Namesto da v ozračje vnašamo umetne kemikalije, bi lahko v prihodnosti uporabljali te biološke mehanizme za uravnavanje padavin na sušnih območjih,« pojasnjujejo raziskovalci v študiji.
Upanje za prihodnost
Potencialna uporaba tega odkritja je ogromna. S pomočjo teh naravnih proteinov bi lahko v prihodnosti razvili varne biorazgradljive aerosole za sejanje oblakov. To bi državam omogočilo, da v času hudih poletnih suš ciljno spodbudijo dež nad kmetijskimi površinami. Obenem tehnologija ponuja naravno rešitev za smučarska središča (kar je izjemno aktualno tudi za Slovenijo ob milih zimah), saj bi lahko z dodajanjem teh proteinov v snežne topove ustvarjali umetni sneg pri višjih temperaturah in z manjšo porabo energije. Poleg praktične uporabe to odkritje znanstvenikom pomaga pri veliko natančnejšem napovedovanju podnebnih sprememb. Zdaj vedo, da morajo v globalne vremenske modele nujno vključiti tudi dogajanje v gozdovih – saj nevidne gobe pod našimi nogami očitno krojijo vreme visoko nad našimi glavami.
