Ameriški rover Curiosity je na površju Marsa odkril obsežne geološke formacije, ki dokazujejo, da je bila tekoča voda na rdečem planetu prisotna znatno dlje časa, kot so doslej predvidevali znanstveniki. Odkritje močno širi časovno okno, v katerem bi v tamkajšnjem okolju lahko obstajali pogoji za razvoj mikrobnega življenja.
Rover, ki že več kot desetletje raziskuje Marsov krater Gale, se zadnje pol leta osredotoča na področje, prepredeno s tako imenovanimi »škatlastimi« strukturami (ang. boxwork). Iz orbite ti edinstveni kamniti vzorci spominjajo na velikansko, več kilometrov dolgo pajkovo mrežo, toda njihov izvor je izključno geološki in tesno povezan z nekdanjo prisotnostjo vode.
Tina Seeger, raziskovalka z Univerze Rice in članica znanstvene ekipe misije, je pojasnila, da gre za preplet skalnih grebenov, ki se dvigajo od enega do dveh metrov nad peščenimi globeli.
Po navedbah raziskovalcev so te mreže nastale globoko pod površjem. V poznejših obdobjih Marsove zgodovine je podzemna voda pronicila skozi razpoke v kamninah, pri čemer so se minerali iz vode odložili in v razpokah sčasoma strdili. V naslednjih milijardah let je erozija vetra in peska odpihnila mehkejše plasti okoliških kamnin, za seboj pa pustila samo trdna, na zunanje vplive odporna mineralna rebra.
Ključno pri tem odkritju je zaporedje dogodkov. Podzemne vode so morale skozi razpoke teči v obdobju, ko je površje planeta že postajalo suho in negostoljubno. To nakazuje, da bi lahko podzemlje Marsa služilo kot zaščiteno okolje in zatočišče za morebitne mikroorganizme še dolgo po tem, ko so na površju presahnila vsa jezera in reke.
Misija Curiosity vse od uspešnega pristanka avgusta 2012 išče dokaze o nekdanjih bivalnih pogojih na planetu. Z analizo teh mineralnih mrež raziskovalci ameriške vesoljske agencije Nasa upajo, da bodo našli kemične podpise ali fosilizirane sledi, ki bi dokončno potrdili prisotnost nekdanjega življenja v našem osončju.
