Iskanje nezemeljskega življenja je bilo doslej večinoma usmerjeno v planete, podobne Zemlji, s tekočo vodo in primernimi temperaturami. Toda možnosti so morda precej širše. Življenje bi lahko obstajalo tudi v okoljih, ki se nam zdijo povsem neprimerna, poroča BBC.
Življenje v oblakih peklenske Venere?
Eden najbolj presenetljivih kandidatov je Venera. Čeprav temperature na njenem površju presegajo 400 stopinj Celzija, bi lahko življenje obstajalo približno 55 do 65 kilometrov nad površjem, kjer so temperatura in tlak precej bolj podobni zemeljskim razmeram.
Leta 2020 so astronomi poročali o možnih sledeh fosfina v Venerini atmosferi. Ta plin lahko nastaja tudi zaradi bioloških procesov, vendar njegovo odkritje na Veneri ostaja predmet znanstvenih razprav.
Oceani pod ledom so med najbolj obetavnimi možnostmi
Med najobetavnejšimi kraji za iskanje življenja so podzemni oceani na ledenih lunah. Nasina odprava Europa Clipper in evropska odprava Juice sta že na poti proti Jupitru, kjer bosta raziskovali luni Evropo in Ganimed.
Europa je posebej zanimiva, ker naj bi se njen ocean dotikal skalnatega morskega dna. Takšno okolje bi lahko zagotavljalo hranila in kemično energijo, potrebne za obstoj mikrobov.
Zanimiva je tudi Saturnova luna Enkelad, iz katere v vesolje brizgajo vodna para in ledeni delci. Znanstveniki poleg tega preučujejo možnost, da so podzemni oceani nekoč obstajali tudi na lunah Mimas in Triton ter na Plutonu.
Tudi na videz mrtvi Ceres bi lahko nekoč gostil življenje
Presenetljiv kandidat je tudi pritlikavi planet Ceres v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Nasina sonda Dawn je na njegovem površju odkrila nenavadne svetle lise, ki bi lahko bile ostanki slane vode iz njegove notranjosti.
Raziskava, predstavljena avgusta 2025, nakazuje, da bi lahko imel Ceres pred približno 2,5 milijarde leti podzemni ocean. Toploto za kemične procese naj bi zagotavljal radioaktivni razpad elementov v njegovi notranjosti.
Ceres vsebuje številne sestavine, pomembne za življenje, med njimi ogljik, žveplo, dušik, kisik, fosfor in vodo. Za dokončne odgovore bi morali na planet poslati sondo, ki bi zbrala vzorce in jih dostavila na Zemljo, še piše BBC.
Ali bi lahko odkrili civilizacije, ki se selijo med planeti?
Astronom Harrison Smith z Inštituta za znanost v Tokiu predlaga nenavadno metodo iskanja naprednih civilizacij: preučevanje atmosfer planetov, ki bi jih lahko nezemljani spreminjali za svoje potrebe.
Če bi civilizacija zaradi pomanjkanja virov zapustila domači planet in se preselila na drugega, bi lahko njegovo atmosfero prilagodila življenju. Podobne spremembe na več planetih bi lahko bile znak takšne dejavnosti.
Pri raziskovanju bi lahko pomagal evropski teleskop Ariel, katerega izstrelitev je načrtovana za leto 2031. Preučeval naj bi atmosfere približno tisoč eksoplanetov.
Nezemeljska vesoljska ladja v našem Osončju?
Znanstveniki razmišljajo tudi o možnosti, da bi skozi naše Osončje nekoč potovalo umetno vesoljsko plovilo. Doslej so odkrili tri medzvezdne objekte, ki so jih opredelili kot asteroide oziroma komete.
Astronom Jason Wright z univerze Pennsylvania State meni, da bi lahko prihodnje objekte umetnega izvora prepoznali po nenavadnih spremembah njihove tirnice, ki bi jih povzročal pogon.
Pri tem bi lahko pomagal observatorij Vera C. Rubin v Čilu, ki je leta 2026 začel polno delovati in bo omogočal podrobno opazovanje neba.
