Stanovalci Poljanskega nasipa v Ljubljani lahko že nekaj tednov uporabljajo nove podzemne zbiralnice, ki jih je javno podjetje Voka Snaga začelo nameščati sredi oktobra, ne da bi projekt pred tem resneje javno predstavilo ali o njem razpravljalo s prebivalci mesta. Novost med stanovalci očitno ne vzbuja pretiranega navdušenja. Nasprotno. Iz pogovora s skupino stanovalcev, ki smo jih prestregli pred zbiralniki, je bilo mogoče razbrati predvsem dve skrbi: še več odpadkov v okolici zbiralnikov in stroški, ki bi jih lahko javno podjetje kljub drugačnim zagotovilom prej ali slej prevalilo na uporabnike z višjimi cenami odvoza odpadkov.
»Sistem mi ni všeč, še huje bo kot prej, ko so mimoidoči tudi v okolici zabojnikov puščali plastenke in embalažo od malic in podobno … Pretok ljudi naokoli je velik, skrbi me, koliko smeti bomo imeli okoli zbiralnikov. Že zdaj jih imamo. Tu mimo hodijo vsi šolarji, turisti in ljudje, ki gredo na tržnico. Po novem zdaj nimajo kje odložiti odpadkov. Prej so papir, embalažo in steklo odlagali, zdaj pa je vse na kartico,« zaskrbljeno doda stanovalka.
»Veste, sčasoma bomo za ta nov sistem plačevali mi. Zdaj seveda trenutno trdi drugače, ampak počakajte in boste videli … Uvoznik, ko uvozi blago, mora vso embalažo prijaviti in plačati za to. Zdaj bodo pa odvoz embalaže zaračunavali še enkrat,« je menila druga stanovalka.
Stanovalci opažajo tudi nenadzorovano odlaganje odpadkov, na katero opozarjajo v podjetju Voka Snaga. Nekateri jih – kdo ve, od kod – pripeljejo celo na električnem skiroju. »Slišal sem, da tudi restavracije odlagajo vreče tu. Pa turisti, ki so kaj jedli in pili, so embalažo, papir in steklovino lahko odvrgli v smeti, zdaj pa je vse na kartico. Ja, res so zabojniki namenjeni nam, ki tu stanujemo, ampak odpadki vsaj niso končali na tleh,« doda stanovalec.
»Žalostno, da so to naredili. Poglejte, še drevo so zdaj zaradi tega obrezali, da lahko praznijo te zabojnike,« se je hudovala stanovalka in pokazala na krošnjo drevesa nad zbiralnico, ki so jo morali zaradi dvigovanja zbiralnikom med praznjenjem delno obrezati.
60 tisočakov ni fiksen strošek na lokacijo
Kot smo že poročali, je menjava podzemnih zbiralnic na Poljanskem nasipu stanovalce ujela nepripravljene, saj je projekt stekel brez resne predhodne javne predstavitve in razgrnitve načrtov. Tudi zato so stanovalci bolj ali manj le ugibali o povodu, stroških in nujnosti menjave sistema podzemnih zbiralnic po komaj desetih letih.
Poglejmo številke nove investicije, ki so jih posredovali iz podjetja Voka Snaga. Ocenjeni strošek zamenjave opreme na posamezni lokaciji znaša približno 60.000 evrov. Ocena vključuje vse potrebne postopke in dela, med drugim pridobivanje ustreznih dovoljenj, organizacijo cestnih zapor, strokovno demontažo obstoječe opreme, njen odvoz in skladiščenje ter dobavo in montažo nove opreme, pravijo v podjetju.
Kaj bo z dosedanjimi zbiralniki? V Voki Snaga odgovarjajo, da bo demontirana oprema ustrezno shranjena in uporabljena kot vir rezervnih delov za zagotavljanje nemotenega delovanja preostalih zbiralnic obstoječega sistema v prehodnem obdobju. Dodajajo še, da proizvajalec namreč ne zagotavlja več ustreznih rezervnih delov za starejši model.
Vrnimo se k strošku 60.000 evrov na posamezno lokacijo, ki ne bo nujno enak za vse lokacije. »Pri tem je treba upoštevati, da so dejanski stroški posamezne zamenjave odvisni tudi od specifičnih tehničnih in prostorskih značilnosti lokacije ter obsega potrebnih posegov.« Torej, 60.000 evrov ni nujno končni strošek na lokacijo, saj se lahko ta glede na zahtevnost posegov na posamezni lokaciji še poveča.
Prvotna investicija v sistem podzemnih zbiralnic, ki so jih na lokaciji na Poljanskem nasipu uredili leta 2016, je znašala približno 120.000 evrov. Znesek je po pojasnilih podjetja Voka Snaga zajemal gradnjo in pripravo potrebne dokumentacije, ne zgolj nakupa opreme.
Pod črto to pomeni, da je za eno samo lokacijo zbiranja odpadkov je tako podjetje v desetih letih namenilo najmanj 180.000 evrov: približno 120.000 evrov za vzpostavitev sistema in še okoli 60.000 evrov za njegovo tehnološko posodobitev. Iz odgovora lahko sklepamo, da znesek v višini 120.000 evrov še ne vključuje drugih stroškov, povezanih z vzdrževanjem zbiralnikov.
Pedal, večje odprtine in odpiranje s kartico
»Leta 2022 smo od takratnega dobavitelja prejeli informacijo, da bo zagotavljanje rezervnih delov za obstoječo opremo podzemnih zbiralnic in specializirano vozilo za njihovo praznjenje omejeno na nadaljnjih nekaj let. Glede na navedeno smo bili primorani pravočasno pristopiti k iskanju alternativne tehnološke rešitve, s katero bi zagotovili dolgoročno nemoteno delovanje sistema podzemnega zbiranja odpadkov v središču Ljubljane. Omejena razpoložljivost rezervnih delov je bila ključni, vendar ne edini razlog za odločitev o posodobitvi. V letih uporabe obstoječega sistema smo namreč skupaj z uporabniki prepoznali tudi določene funkcionalne pomanjkljivosti, ki smo jih želeli z novo tehnološko rešitvijo odpraviti,« je razloge za novo investicijo strnila Simona Dimic iz podjetja Voka Snaga. Poudarja še, da gre za tehnološko posodobitev že vzpostavljenega sistema podzemnih zbiralnic. Takoj po prejemu informacije dobavitelja leta 2022 začeli iskati ustrezno alternativno rešitev.
»Zadnja podzemna zbiralnica obstoječega sistema, za katero smo imeli opremo že zagotovljeno, je bila vgrajena marca 2023. Od takrat dalje novih podzemnih zbiralnic dosedanjega sistema nismo več vgrajevali,« pojasnjuje Dimičeva.
Kaj bo drugače?
Novi zbiralniki bodo imeli odlagalne predale, ki se bodo odpirali z nožnim pedalom, zato se jih uporabnikom ne bo treba dotikati z rokami. Večje odprtine za odlaganje papirja, mešane embalaže in stekla bodo omogočale lažje odlaganje, nova zasnova brez ostrih robov pa naj bi zmanjšala tveganje za poškodbe. Po zagotovilih Voke Snage bo sistem tako zagotavljal višji higienski standard ter uporabnikom prijaznejše in varnejše odlaganje odpadkov. Prednost nove tehnologije bo tudi učinkovitejše in hitrejše praznjenje podzemnih zbiralnic s tovornim vozilom, še zagotavljajo v podjetju.
Največja sprememba pri vsakodnevni uporabi bo obvezna identifikacija. Zbiralnike za navedene vrste odpadkov bo namreč mogoče odpirati samo z identifikacijsko kartico. V podjetju pojasnjujejo, da so zbiralnice namenjene prebivalcem določenega območja, vendar so jih doslej uporabljali tudi mimoidoči, ki so odpadke po njihovih navedbah pogosto odlagali nepravilno. S kartičnim sistemom želijo uporabo omejiti na upravičene uporabnike in zmanjšati nepravilno odlaganje.
Spremenil se bo tudi način dostopa. Zbiralnike za vse navedene vrste odpadkov (preostanek odpadkov, biološki odpadki, mešana embalaža, steklena embalaža in papir – bo mogoče odpirati samo z identifikacijsko kartico. Zakaj? Ker so zbiralnice namenjene prebivalcem določenega območja, vendar so jih doslej pogosto (tudi nepravilno) uporabljali mimoidoči.
S kartičnim sistemom želi Voka Snaga uporabo omejiti na upravičene uporabnike in zmanjšati nepravilno odlaganje. Ali se bo to tudi v resnici zgodilo in bo v okolici zbiralnikov manj nepravilno odloženih odpadkov, bo pokazal čas.
Voka Snaga stanovalcem zagotavlja, da menjava sama po sebi ne prinaša nove podražitve, tudi do drugih sprememb pri načinu mesečnega obračunavanja ne bo prišlo. »Storitve se bodo uporabnikom obračunavale po enakem sistemu kot doslej, menjava zbiralnic pa sama po sebi ne pomeni dodatnega plačila ali podražitve.« Kako dolgo bo podjetje držalo besedo, pa bo pokazal čas.
Novosti niso namenjene le uporabnikom, drugače bo potekal tudi odvoz odpadkov: če se pri obstoječem sistemu zabojnik odpira na stran, pri novem pa tovornjak dvigne celoten zbiralnik (zaradi tega so na Poljanskem nasipu tudi morali obrezati krošnjo drevesa). Z novim sistemom naj bi bil postopek praznjenja zabojnikov hitrejši, zabojnik pa je zasnovan tako, da preprečuje, da bi odpadki med praznjenjem padali iz njega.
Strošek odvisen od lokacije
Nove zbiralnike bodo nameščali postopoma, na različnih lokacijah in v različnih obdobjih, skladno z načrti investicij in razpoložljivimi sredstvi, menjava na Poljanskem nasipu pa je po navedbah Voke Snage prva v tem obdobju. Dodajajo, da se ekonomska upravičenost menjave zbiralnic ne presoja samo po starosti opreme. Pri odločitvi naj bi upoštevali tudi tehnično stanje, varnost, dostopnost za uporabnike, stroške vzdrževanja in pričakovano obratovanje novega sistema.
Stroški prihodnjih menjav bodo odvisni od obsega del na posamezni lokaciji: ponekod bo potrebna le predelava ali dodelava obstoječe infrastrukture, drugje pa celotna novogradnja z gradbenimi in spremljevalnimi deli, zato enotne cene za vse lokacije ni mogoče določiti. Povedano drugače: koliko bo dejansko stal projekt menjave zbiralnic, s katerim se v podjetju Voka Snaga ukvarjajo že od leta 2023 in na terenu izvajajo od sredine oktobra 2026, ni znano.
Zagotovilo, da uporabniki podzemnih zbiralnic zaradi posega ne bodo neposredno plačevali več, sicer še ne poda zadovoljivega pojasnila, ali je investicija smotrna in poraba javnih sredstev racionalna.
Ljuboks: nova podoba zbiranja odpadkov
Poleg novih podzemnih zbiralnic mestno središče dobiva tudi novo podobo sistema zbiranja odpadkov z imenom Ljuboks, ki bo postopoma uvedena in vidna na vseh zabojnikih Mestne občine Ljubljana.
Iz Voke Snage finančnega razreza projekta – mestno središče ne dobiva le novih podzemnih zbiralnic s pripadajočo infrastrukturo, ampak novo podobo sistema zbiranja odpadkov z imenom Ljuboks – finančnega razreza projekta Ljuboks niso posredovali. Ljuboks namreč ni ime posameznega zbiralnika, temveč blagovna znamka, ki naj bi uporabnikom olajšala prepoznavanje mest za odlaganje odpadkov. Poleg podzemnih zbiralnikov bo postopoma zajemala tudi klasične zabojnike in ulične koše.
Projekt Ljuboks je zasnoval Marko Miladinović v vlogi kreativnega direktorja projekta, njegov brat Darko Miladinović pa je kot umetniški direktor in oblikovalec poskrbel za vizualno podobo. Pomemben del nove podobe je tudi QR-koda, prek katere bodo uporabniki lahko preverili, kateri odpadki sodijo v posamezen zbiralnik, še pojasnjujejo v Voki Snagi.
