Elon Musk in njegova platforma X sta se zapisala v zgodovino, a ne tako, kot bi si želela. Platforma je v petek postala prva velika spletna storitev, ki ji je Evropska unija naložila visoko globo v skladu s strogim Zakonom o digitalnih storitvah (DSA). Ta znaša 120 milijonov evrov, spremlja pa jo opozorilo, da se lahko Muskovo podjetje sooči s »periodičnimi denarnimi kaznimi«, če v kratkem ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.
Modra kljukica: prevara, ki stane milijone
Zanimivo je, da si je platforma približno tretjino končne globe »prislužila« po zaslugi ene prvih in najbolj kontroverznih potez Muska po prevzemu Twitterja. Novembra 2022 je najbogatejši Zemljan spremenil vlogo modre kljukice. Ta je do tedaj služila izkazovanju preverjenih in uglednih javnih osebnosti. Po prihodu Muska je bilo dokaz verodostojnosti na X mogoče kupiti za pičlih 8 dolarjev na mesec.
Pričakovano je potezi sledil pravi val lažnih računov, ki so se pretvarjali, da so znani zvezdniki, politiki, novinarji in celo blagovne znamke. To je povzročilo popoln kaos in zmedo. Pomen modre kljukice se je med spretnimi uporabniki omrežja povsem razvrednotil, je pa še vedno lahko zavedla nepoučene uporabnike, ki niso vedeli za spremembo.
Problematično je tudi, da X plačljive kljukice še danes oglašuje kot način za prikazovanje verodostojnosti računa. Komisija je medtem pravilno ugotovila, da »uporaba 'modre kljukice' za 'preverjene račune' zavaja uporabnike«.
Čeprav DSA ne zahteva obveznega preverjanja vseh uporabnikov, »jasno prepoveduje spletnim platformam, da lažno trdijo, da so uporabniki preverjeni, če do preverjanja ni prišlo«, je poudarila komisija.
Evropska komisija je prepričana, da platforma s tem neposredno krši DSA, »saj prevara izpostavlja uporabnike goljufijam, vključno z lažnim predstavljanjem in drugimi oblikami manipulacije s strani zlonamernih akterjev«. X ima 60 dni časa za predstavitev ukrepov, s katerimi nameravajo odpraviti nepravilnost.
Modre kljukice so medtem povezane še z eno težavo. Musk je med razvlečeno sago prevzema platforme izpostavljal problematičnost botov. Komisija je medtem ugotovila, da je X pod njegovo taktirko celo otežil prepoznavanje botov. Realni vpliv te problematike nazorno ilustrira nedavno razkritje, da je nekatere največje vplivneže MAGA mogoče najti v državah vzhodne Evrope, na Tajskem, v Nigeriji in Bangladešu. S temi lokacijami se sicer pogosto povezuje spletne prevare.
Pomanjkljiv dostop do podatkov
Del kazni se nanaša tudi na pomanjkanje transparentnosti in dostopnosti arhiva oglasov na X. DSA določa, da morajo biti podrobnosti o oglasih javno dostopne, da lahko raziskovalci in uporabniki »zaznajo goljufije, koordinirane informacijske operacije in lažne oglase«.
X je prav tako kriv za »čezmerne zamude pri obdelavi« zahtev za dostop, pri posredovanju podatkov je tudi izključil »kritične informacije«, kot sta vsebina oglasa in pravna oseba, ki ga je plačala. To je še posebej problematično v kontekstu volilnih oglasov, saj otežuje sledenje izvoru lažnih ali zavajajočih trditev, izpostavlja EuroNews.
X so kaznovali tudi zato, ker raziskovalcem ni zagotovil dostopa do javnih podatkov platforme. Musk je to brezplačno možnost kontroverzno ukinil februarja 2023. Takojšnja posledica so bila opozorila, da X ovira raziskovalno delo. Do konca leta 2023 je več kot 100 raziskovalcev potrdilo, da so prekinili proučevanje platforme, kar je vplivalo na študije sovražnega govora, varnosti otrok in dezinformacij.
Raziskovalce ni skrbela le omejitev dostopa, temveč tudi strah pred morebitnimi tožbami Muska, če bi objavili negativna poročila o platformi. X ima zdaj 90 dni časa, da izboljša tudi dostop do podatkov o oglasih in do podatkov za raziskovalce.
EU pričakuje pravni boj
Musk je prek odvetnika Prestona Byrna pozval ameriški kongres, naj »čim prej« sprejme zakon, ki bi platformi X omogočil tožbo evropske komisije na zveznem sodišču ZDA. V povračilni tožbi bi zahteval trikratnik zneska globe.
Evropska komisija se očitno že pripravlja na tožbo. Uradnik EU je za EuroNews dejal, da se je zaključek te preiskave namerno zavlekel za več kot dve leti. Želeli so namreč »zgraditi močan pravni primer, pričakujoč, da bo X verjetno vložil tožbo, da bi se zoperstavil ugotovitvam«.
Henna Virkkunen, podpredsednica komisije, odgovorna za tehnologijo, je prepričana, da globa ne bo spoznana za neprimerno cenzuro. Pravi, da gre le za »skromno« in »sorazmerno« globo, utemeljeno na resničnih strahovih, da neskladnost platforme uporabnike EU izpostavlja tveganjem. »Mislim, da je zelo pomembno poudariti, da DSA nima nič opraviti s cenzuro,« je zaključila Virkkunenova.
