Pokrajina v okolici Čajne (po nemško Nötsch) na avstrijskem Koroškem je lepa, slikovita, kot bi jo izrezali filma Moje pesmi, moje sanje, je te dni pisal The Guardian. Zeleni gozdovi se prelivajo v modrino gorskih jezer, nad njimi pa bedijo vršaci, ki mečejo dolge sence na urejene travnike. V tem okolju, kjer je nekoč prevladovala slovenska beseda in ki se danes zdi imuno za hrup sodobnega sveta, živi bitje, ki je nedavno porušilo enega izmed temeljev, na katerih gradimo človeško superiornost.
Njeno ime je Veronika. Je pripadnica pasme rjavega goveda (rjava švicarka), stara 13 let, in na prvi pogled deluje povsem običajno – vsaj dokler je ne začne srbeti hrbet.
Živinoreja in visoka znanost si redko podata roke, toda primer Witgarja Wiegela, ekološkega kmeta in peka, je izjema. Wiegele Veronike ne vidi kot nekakšnega stroja, pač pa kot hišnega ljubljenčka. Že pred leti je namreč opazil nekaj nenavadnega. Ta krava se ni zgolj praskala ob drevesa, kot to počnejo njene vrstnice, ampak je iskala palice, jih pobirala in jih uporabila, da bi se popraskala na mestih, ki jih je sicer težko dosegla.
Izjemna inteligenca
»Bil sem osupel nad njeno izjemno inteligenco,« je za omenjeni časnik povedal Wiegele, ki je v vedenju svoje živali prepoznal lastnosti, ki jih pogosto pripisujemo ljudem: potrpežljivost, mirnost in preudarnost. Ko je Veronika začela prepoznavati glasove družinskih članov in se odzivati nanje, je postalo jasno, da se na kmetiji dogaja nekaj posebnega.
Usodni trenutek je prišel kasneje. Videoposnetek Veronikinega početja je zakrožil po spletu in dosegel Dunaj. Takrat je sprožil pravo znanstveno mrzlico.
Biologi z univerze za veterinarsko medicino so posnetke preučili z mešanico skepticizma in navdušenja. Uporaba orodja v živalskem kraljestvu je namreč prav posebno poglavje etologije – vede o vedenju živali. Dolgo je veljalo prepričanje, da je uporaba zunanjih predmetov za doseganje ciljev domena ljudi. Kasneje smo v ta elitni klub spustili šimpanze, nato vrane, delfine in celo hobotnice, ki so jih opazili pri metanju školjk.
Ampak govedo? Govedo v tej enačbi nikoli ni imelo svojega mesta. Krave so v kolektivni zavesti zapisane kot čredne živali, katerih primarna funkcija je paša, ne pa reševanje kognitivnih problemov.
Krtača na ročaju
Dr. Antonio Osuna Mascaró in njegova kolegica Alice Auersperg sta nemudoma pograbila opremo in se odpeljala na Koroško. S seboj sta prinesla preprost testni predmet: krtačo na ročaju. To, kar je sledilo, je bilo opisano v študiji, nedavno objavljeni v ugledni reviji Current Biology.
Veronika se ni naključno dregala v krtačo. Skozi serijo preizkusov je dokazala, da razume fiziko predmeta. Če je bila krtača pod nerodnim kotom, jo je z jezikom premaknila, preden jo je zgrabila z zobmi. Še bolj fascinantna pa je bila njena uporaba orodja.
»Sprva sem mislil, da gre za napako,« je priznal dr. Osuna Mascaró. Veronika je namreč za praskanje trde kože na hrbtu uporabljala oster, ščetinast del krtače. Ko pa jo je srbelo na občutljivejših delih, kot je trebuh ali vime, je orodje obrnila in uporabila gladek ročaj. »Čez čas smo opazili vzorec: ko je uporabila ročaj, je to storila z namenom.«
To dejanje – uporaba istega predmeta na dva različna načina za dva različna namena – imenujejo večnamenska uporaba orodja. Do sedaj je bilo to vedenje zanesljivo dokumentirano samo pri ljudeh in šimpanzih.
Veronika sicer res ne izdeluje orodja v kovačiji, toda njena spretnost (v sedmih seansah so našteli 76 primerov uporabe orodja) kaže na to, da je bila naša dosedanja ocena goveje inteligence napačna.
»Morda prava absurdnost ni v predstavi, da krava lahko uporablja orodje,« so zapisali raziskovalci v svojem poročilu, »temveč v našem prepričanju, da kaj takega ni mogoče.«
Einstein v hlevu
Vprašanje, ki se poraja, je: zakaj tega nismo opazili prej? Odgovor je verjetno neprijeten in povezan z načinom, kako sodobna družba ravna z živino. Večina krav ne dočaka starosti 13 let. Še manj jih živi v tako stimulativnem okolju, kot ga Veroniki ponuja ta čudovita narava na kmetiji, kjer so živali obravnavane kot posamezniki z lastno voljo in ne zgolj kot proizvodne enote v industrijskem obratu. Dolgčas in utesnjenost hlevov verjetno zatajita morebitne iskre inovativnosti.
Dr. Osuna Mascaró poudarja, da Veronika verjetno ni osamljen genij. »Ne verjamemo, da je Veronika Einstein med kravami,« pravi. Po objavi študije so se začela pojavljati poročila o drugih pametnih kravah, nekakšnih »superkravah«, kot so jih začeli imenovati. Veronika je zgolj prva, ki je dobila priložnost in občinstvo.
Odkritje na avstrijskem Koroškem niti ne pomeni, da smo priča evoluciji nove vrste takšnih krav, ki bodo jutri prevzele svet. Pomeni pa nekaj morda še pomembnejšega: opozorilo, da živali, s katerimi si delimo planet in ki jih že tisočletja izkoriščamo, posedujejo notranji svet in kognitivne sposobnosti, ki smo jih – namerno ali zaradi nevednosti – ignorirali.
»Šokantno je, da to odkrivamo šele zdaj,« je še zaključil sogovornik. »To nam pove, da imajo krave potencial za inovacijo, mi pa smo to dejstvo ignorirali tisočletja.«
