Znanstveniki s kalifornijske univerze v San Diegu so v raziskavi, objavljeni v reviji Science, analizirali socialne odnose več kot 440 divjih samic azijskih slonov v narodnem parku Udawalawe na Šrilanki. Spremljali so jih 12 let in opazovali, kako se spreminjajo njihove skupnosti. Beležili so tudi, kateri demografski dejavniki vplivajo na njihovo povezanost.
Ugotovili so, da je postopno zmanjševanje populacije povzročilo pomemben preobrat v njeni socialni strukturi. Velike in tesno povezane skupnosti so se začele spreminjati v manjše, med seboj šibkeje povezane skupine.
»Ugotovili smo, da je postopno kopičenje izgub zaradi menjavanja posameznikov povzročilo nenadne spremembe socialnih mrež med samicami v divji populaciji azijskih slonov,« so raziskovalci zapisali v študiji, ki jo je vodila podoktorska raziskovalka Anastasia Madsen.
Manj živali, manj socialnih vezi
»Opažamo, da posamezni sloni odhajajo in morda umirajo vse hitreje, novi osebki pa v populacijo ne prihajajo,« je pojasnila Madsenova. Ob tem je opozorila, da se ne zmanjšuje zgolj število možnih socialnih vezi zaradi manjšega števila živali, temveč preostali sloni spreminjajo tudi medsebojne odnose.
To je po mnenju raziskovalcev posebej skrb vzbujajoče, saj so socialne vezi za slone pomembne pri iskanju hrane, pridobivanju informacij in vzgoji mladičev. Razpad skupnosti zato ni zgolj sprememba v vedenju živali, temveč lahko vpliva tudi na njihovo sposobnost preživetja.
»Verjetno se lahko vsi poistovetimo z občutkom socialne izolacije, ki ga je paradoksalno prinesel razvoj digitalnih komunikacij, čeprav se zdi, da te odpravljajo fizične omejitve druženja,« je dejala Shermin de Silva, soavtorica raziskave in vodja laboratorija, v katerem je potekala študija. »Pri številnih družabnih vrstah, med katere sodimo tako ljudje kot sloni, moramo razumeti, da socialna povezanost temelji predvsem na deljenju prostora in vzpostavljanju odnosov skozi življenje.«
Ko populacija prestopi kritično mejo
Za odporne skupnosti je po njenih besedah ključno, da lahko izgubljene socialne vezi nadomeščajo z novimi. Če novih posameznikov ni, se sposobnost skupnosti za ohranjanje stabilnih odnosov zmanjšuje. Raziskovalci zato opozarjajo, da bi lahko spremembe, ki so se kopičile več let, dosegle prelomno točko, po kateri vrnitev v prejšnje stanje ne bo več preprosta.
Populacije slonov ogrožajo tudi krivolov in konflikti z ljudmi. K dodatnemu pritisku bi lahko prispevali slabša povezanost habitatov in zmanjševanje razpoložljive hrane zaradi spreminjanja ekoloških razmer na območju parka, ki obsega približno 308 kvadratnih kilometrov, ter v njegovi okolici.
»Na splošno se moramo bolj zavedati tovrstnih prelomnih točk, pri katerih po dolgotrajnem postopnem spreminjanju pride do nenadnega preobrata. Ko jih prestopimo, se je veliko težje vrniti v prejšnje stanje,« je opozorila Madsenova.
Raziskava po mnenju avtorjev kaže, da je spremljanje socialnih vzorcev lahko pomembno orodje pri varovanju živalskih populacij. »Pridobivamo vse več dokazov, da nam proučevanje socialnih vzorcev pomaga prepoznati, kdaj gre v naravnih populacijah kaj narobe, in upamo, da bomo lahko tudi ukrepali,« je sklenila Madsenova.
