Matematik in raziskovalec pri tehnološkem podjetju Anthropic Levent Alpöge je v petek sporočil, da je s pomočjo podjetjeve umetne inteligence Claude sestavil dokaz za slovito Riemannovo domnevo. Če bi neodvisna strokovna javnost dokaz potrdila, bi šlo za enega najpomembnejših znanstvenih prebojev v zgodovini, pa ocenjujejo pri BBC.
Alpöge je za rešitev skoraj 170 let starega problema uporabil javnosti nedostopno različico klepetalnega robota claude. Delo je trajalo približno šest tednov, končni zapis dokaza v računalniškem jeziku lean, ki se uporablja za formalno preverjanje matematičnih trditev, pa obsega več kot 250.000 strani. Raziskovalec je dosežek označil kot »zoro nečesa veliko večjega v znanosti«.
Riemannova domneva, poimenovana po matematiku Bernhardu Riemannu, velja za najslavnejši nerešeni problem v matematiki. Nanaša se na vprašanje, ali imajo praštevila na številski premici določen red. Ker praštevila predstavljajo temelj višje matematike, bi potrditev domneve imela izjemno širok vpliv na celotno disciplino.
Senca dvoma zaradi vstopa na borzo
Objava odkritja je odjeknila samo dan po tem, ko je Anthropic prvič stopil na ameriško borzo, kar je takoj sprožilo vprašanja o časovni usklajenosti. Alpöge je priznal, da je trenutek »grozen«, vendar je zavrnil cinične namige o marketinški potezi.
Pojasnil je, da je že v nedeljo pisal izvršnemu direktorju Anthropica Dariu Amodeiju in ga neposredno vprašal, kako naj objavi rezultate. »Če bi lahko, bi vse skupaj končal veliko prej,« je dejal Alpöge. Dodal je, da je bila odločitev za objavo izključno njegova, saj ni več mogel čakati.
Ugledni matematik Terence Tao je v petek poudaril, da je do uradne potrditve dokaza še dolga pot. Ocenil je, da bo proučevanje tako obsežnega gradiva zahtevalo precej časa, pri čemer pa vidi pomembno prednost v primerjavi z nekaterimi drugimi nedavnimi poskusi umetne inteligence. »V tem primeru imamo vsaj človeškega avtorja, s katerim lahko komuniciramo in ki nam lahko pomaga pri tem delu,« je izpostavil Tao.
Zaostrena tekma in kritike akademikov
Anthropiceva objava je del širšega vala trditev tehnoloških podjetij, da njihovi modeli rešujejo najtežje nerešene probleme višje matematike in fizike. Tekmec OpenAI je septembra sporočil, da so njegovi zaposleni z nejavnim orodjem v 88 urah rešili del zahtevnega problema Navier-Stokesovih enačb, ki opisujejo gibanje tekočin. Pri tem so kot del učenja umetne inteligence uporabili več kot 10.000 avtonomnih programskih agentov.
Mesec dni pozneje je OpenAI objavil še domnevne rešitve, dokaze ali velik napredek pri 372 drugih nerešenih matematičnih problemih. Nobena od teh trditev še ni prestala popolnega strokovnega pregleda, ki bo po ocenah trajal več mesecev ali celo dlje.
Praksa tehnoloških podjetij je v akademskih krogih naletela na oster odziv. Skupina matematikov je v odprtem pismu opozorila, da je hvaljenje z rešitvami z namenom dokazovanja zmogljivosti komercialnih izdelkov »škodljivo za matematično znanost«. Ob tem so izpostavili, da smo priča splošni grožnji intelektualnemu delu ter razkoraku med dejanskimi učinki umetne inteligence in njenim prvotnim namenom.