Ko se dnevi krajšajo in temperature padajo, se v naših domovih naseli specifičen, oster in sladek vonj. Mandarina ni samo sadje, ampak je sezonski fenomen, ki v sebi skriva presenetljivo zapleteno biokemijo in zgodovino.
Lahko rečemo, da obstajajo določeni senzorični sprožilci, ki so neizogibno povezani s prihodom zime. Če bi govorili o zvoku, bi bil ta bržkone pokanje snega pod čevlji. Če o vonju, pa bi bila to zagotovo eterična aroma, ki se sprosti v trenutku, ko noht predre tanko oranžno lupino mandarine.
Toda za tem vsakdanjim prizorom – lupljenjem sadja ob večernem filmu ali med pisarniškim odmorom – se skriva več kot nostalgična navada. Medtem ko večina Slovencev in Evropejcev mandarine dojema kot samoumeven decembrski prigrizek, nutricionisti in biokemiki v teh majhnih citrusih vidijo mogočno orodje za boj proti sezonskim boleznim in kroničnemu vnetju. Kaj se torej v resnici zgodi z našim telesom, če se prepustimo temu sezonskemu impulzu in mandarine uživamo vsak dan?
Potovanje iz Kitajske do španskih nasadov
Preden mandarina pristane na slovenski mizi, je pogosto prepotovala dolgo pot. Čeprav so njene korenine globoko v starodavni Kitajski – kjer so bile nekoč rezervirane za privilegirane sloje družbe, kar se odraža tudi v njihovem imenu, povezanem s kitajskimi uradniki, mandarini – je sodobna oskrbovalna veriga trdno zasidrana v Sredozemlju.
Od novembra do februarja se evropski trg preplavi s sadeži, ki večinoma prihajajo iz španskih nasadov, mi pa imamo to srečo, da uspevajo tudi v dolini Neretve, torej razmeroma blizu nas. Statistični podatki so zgovorni: povprečen prebivalec v tem delu Evrope v eni sezoni zaužije skoraj štiri kilograme klementin in mandarin. To ni zanemarljiva številka. Gre za svojevrsten uvoz sončne energije v času, ko nam je najbolj primanjkuje.
Biokemija dobrega počutja
V ljudski zavesti so citrusi sinonim za vitamin C. In čeprav se to sliši kot oguljena fraza, znanost potrjuje njeno težo. S približno 30 miligrami askorbinske kisline na 100 gramov sadja mandarina sicer ne podira rekordov (prekašajo jo denimo šipek ali paprika), toda njena prednost je v količini, ki jo lahko zaužijemo.
S tremi do štirimi sadeži dnevno odrasla oseba pokrije skoraj celotne potrebe po tem ključnem vitaminu (med 95 in 110 mg). Vendar bi bilo zmotno mandarino reducirati le na dostavni sistem vitamina C. Njena prava moč leži v sinergiji. Vitamin C namreč ne deluje v vakuumu. V telesu prevzame vlogo dirigenta. Spodbuja tvorbo kolagena, ki je bistven za elastičnost kože in zdravje vezivnega tkiva, hkrati pa deluje kot katalizator za absorpcijo železa iz rastlinske hrane. Za vegetarijance in vegane je tako mandarina po obroku strateška poteza, ne samo posladek.
Še pomembneje pa je delovanje antioksidantov. Glede na smernice Nemškega združenja za prehrano (DGE) in nedavne študije, te spojine lovijo proste radikale – nestabilne molekule, ki poškodujejo celice in pospešujejo staranje. Metaanaliza iz leta 2023 je šla še korak dlje: redno uživanje citrusov je povezala z merljivim zmanjšanjem tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in celo določene vrste raka.
Napaka, ki jo delamo pri lupljenju
Tu pa pridemo do kulturološkega nesporazuma. Večina ljudi se pri lupljenju mandarine trudi odstraniti vsako sled bele vlaknaste plasti, ki obdaja sočne krhlje. Ta bela mreža, strokovno imenovana mezokarp ali albedo, je pogosto zavržena zaradi rahlo grenkega okusa.
To je napaka. Iz nutricionističnega vidika je prav ta »odpad« zlata jama. Albedo je namreč koncentrat bioaktivnih snovi. Vsebuje visoke vrednosti flavonoidov in balastnih snovi, ki so ključne za prebavo. Medtem ko sočni del ponuja sladkor in vodo, bela plast poskrbi za sitost in ureja prehod hrane skozi črevesje. Če torej želite od mandarine potegniti največ, morate premagati estetski predsodek in pojesti tudi bele dele.
Sladkor, hujšanje in paradoks klementin
V dobi demonizacije sladkorja se tudi sadje pogosto znajde na zatožni klopi. Res je, mandarine vsebujejo precejšnjo količino fruktoze. Vendar pa nutricionisti opozarjajo na kontekst. Mandarina, ki vsebuje 85 odstotkov vode in samo okoli 50 kalorij na 100 gramov, je v primerjavi s klasičnimi decembrskimi pregrehami – od potice do maslenih piškotov – zanemarljiv vir energije.
Še več, nekatere raziskave nakazujejo presenetljive učinke na presnovo. Študija iz leta 2020, opravljena na miših, je preučevala nobiletin, flavonoid, ki se nahaja v citrusih. Rezultati so pokazali, da lahko ta snov preprečuje kopičenje maščob in ščiti pred presnovnimi motnjami, tudi ob sicer kalorični dieti. Čeprav znanstveniki opozarjajo, da prenosa rezultatov z miši na ljudi ne smemo jemati kot gotovost, to odpira zanimiva vprašanja o tem, ali lahko mandarine dejansko pomagajo pri uravnavanju telesne teže.
Vsakodnevni ritual zdravja
Ali torej vsakodnevno uživanje mandarin prinaša posledice? Nedvomno. Toda v nasprotju z mnogimi sodobnimi razvadami so te posledice skoraj izključno pozitivne. Od okrepljenega imunskega sistema in boljše prebave do sijoče kože – mandarina je dokaz, da so najboljša zdravila včasih najpreprostejša.
Ko boste naslednjič lupili ta oranžni sadež in bo zrak napolnil tisti znani vonj, ne odstranite vse bele kožice. In morda si privoščite še eno. Vaše telo vam bo hvaležno.
