Čeprav geni močno vplivajo na razvoj naše osebnosti, ta določba ni dokončna. Naš osebni razvoj namreč zaznamujejo tudi pretekle izkušnje in okolica, v kateri živimo.
Nova raziskava odpravlja zmotno prepričanje
Kot poroča portal Focus.de, je obsežna raziskava, objavljena v reviji Nature leta 2026, analizirala podatke približno 1,14 milijona ljudi. Raziskovalci so v okviru raziskave odkrili 1260 genetskih različic, povezanih z modelom petih osebnostnih lastnosti.
Ta model izhaja iz predpostavke, da je mogoče individualne razlike v doživljanju in vedenju opisati s petimi večinoma neodvisnimi in razmeroma stabilnimi dimenzijami:
- Ekstravertiranost: opisuje družabnost, aktivnost in odločnost ter nagnjenost k doživljanju pozitivnih čustev.
- Prijetnost oziroma sprejemljivost: vključuje empatijo, altruizem in pripravljenost za sodelovanje ter na splošno pozitiven odnos do drugih ljudi.
- Vestnost: kaže se v samodisciplini, vztrajnosti pri doseganju ciljev, odgovornosti in organiziranosti.
- Nevroticizem: označuje dovzetnost za negativna čustva, kot so strah, razdražljivost in žalost.
- Odprtost za izkušnje: vključuje intelektualno radovednost, domišljijo in ustvarjalnost ter zanimanje za nove zamisli in doživetja.
Na prvi pogled bi lahko sklepali, da je osebnost genetsko pogojena, toda raziskava sama po sebi tega ne dokazuje. Avtorji so namreč izrecno poudarili, da na osebnost v veliki meri vpliva tudi naše okolje.
Trditev "takšen pač sem" le deloma drži
Metaanaliza je pokazala, da se osebnost spreminja vse življenje. Najbolj očitne spremembe se dogajajo med 20. in 40. letom, ko se v povprečju povečujejo lastnosti, kot so vestnost, čustvena stabilnost in družbena dominantnost.
Na podlagi teh ugotovitev tako ne moremo sklepati, da bomo imeli določene navade ali čutili določena čustva do smrti. Na primer, če smo pri 35 letih neorganizirani, sramežljivi ali pod stresom, torej ni razloga, da bi si mislili: "Nimam sreče, zdaj bo tako ostalo za vedno."
Življenje vpliva na to, kakšni postajamo
Pomembno se je zavedati, da ne spreminjamo samo svojega življenja, temveč tudi življenje spreminja nas. Raziskovalci so ob preučevanju več kot 14.000 ljudi v Nemčiji ugotovili, da osebnost v odrasli dobi nikakor ne ostaja povsem nespremenjena. Z njenimi spremembami so lahko velikokrat povezani tudi življenjski dogodki in zahteve družbe, v kateri živimo.
To dobro poznamo iz vsakdanjega življenja. Ko nekdo nenadoma prevzame odgovornost za ekipo, otroka ali gospodinjstvo, se mora naučiti, kako se organizirati, sprejemati odločitve in postati odgovornejši. Ob dolgoročnem ponavljanju se te spremembe ponotranjijo in vodijo do sprememb v vedenju in osebnosti.
Ali se lahko zavestno spremenimo?
Spremembe so odvisne od posameznika, pa tudi od tega, na katerem področju želimo narediti spremembe in kako intenzivno jih želimo izvesti.
Raziskovalci so leta 2017 analizirali skupno 207 raziskav o različnih intervencijah za spreminjanje osebnostnih lastnosti. V povprečju približno 24 tednov so opazili merljive spremembe osebnostnih značilnosti, zlasti čustvene stabilnosti.
Pri teh ugotovitvah moramo upoštevati, da je bila večina sprememb doseženih s terapevtsko pomočjo.
Naša osebnost torej ni pulover, ki bi ga lahko vsako jutro preprosto zamenjali, hkrati pa ni tetovaža, ki bi za vedno ostala nespremenjena. Geni imajo svojo vlogo, prav tako pa tudi izkušnje, starost, odnosi in naše vedenje. Zato bi si pogosteje morali misliti: "Takšen sem trenutno – vendar si lahko še prizadevam za spremembe."
