Pred 40 leti je v Sloveniji vladal strah. Po skrb vzbujajočih vesteh, ki so prihajale iz tujine, smo tudi v Sloveniji odkrili prve bolnike, okužene z virusom HIV. Leto kasneje sta bili potrjeni še prvi diagnozi aidsa. Neznana bolezen, za katero še ni bilo zdravila, je sejala dejansko in socialno smrt obolelih ter sprožala veliko predsodkov.
Štirideset let kasneje lahko govorimo o zgodbi o uspehu, saj je smrtonosna obsodba postala obvladljiva kronična bolezen. Okužba s HIV je med splošnim prebivalstvom redka, danes v Sloveniji živi okrog tisoč ljudi z virusom HIV, okoli sto jih za okužbo ne ve, preostalih 900 se jih uspešno zdravi. To pomeni, da ne morejo več prenašati okužbe na druge ljudi in da bodo v poprečju živeli enako dolgo, kot če se ne bi nikoli okužili. Zanje so na voljo učinkovita zdravila, za vse, ki živijo tvegano spolno življenje, pa je na voljo testiranje in vsaj trije izhodi v sili, kako se okužbi izogniti. Zdravniki namreč poudarjajo, da je vsaka okužba odveč, saj se ji je mogoče in predvsem pametno izogniti.
Prve primere okužb z virusom HIV so v Sloveniji odkrili leta 1985. »Šlo je za nekaj hemofilikov, ki so v preteklosti prejeli okužene uvožene pripravke iz krvi,« je pojasnila epidemiologinja Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Leta 1986 so nato v bolnišnicah sprejeli tudi prva dva bolnika z aidsom, oba sta bila moška, ki sta imela spolne odnose z moškimi. Zdravnik Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je bil takrat specializant infektologije. »Zavladala je totalna panika, nekajkrat hujša kot pri covidu-19,« je obudil spomin in dodal, da so takrat tudi mnogi zdravstveni delavci novo bolezen dojemali kot nalezljivo smrt in zavračali zdravljenje tovrstnih bolnikov.
Socialna smrt
»Govorili smo o socialni smrti. Ljudje, ki so se okužili, so bili v trenutku izolirani, ožigosani, osamljeni in z njimi tudi vsa njihova družina. Ta socialna smrt je še hujša od prave biološke,« je podobno poudarila tudi Evita Leskovšek z NIJZ, dolgoletna koordinatorica zdravstvene vzgoje za HIV in aids. Sodelovala je pri snovanju prvih kampanj, si prizadevala za preprečevanje stigme, delala v zaporih, med injicirajočimi uporabniki drog in drugimi ranljivimi skupinami. »Ko smo ozaveščali o HIV, nismo govorili le o virusu in preprečevanju njegovega prenosa, ampak predvsem o odnosih, razumevanju, odpravljanju stigme in ohranjanju dostojanstva vsakega posameznika. Teme, ki smo jih odpirali, so bile intimne in občutljive. Za intervencije, kot so bili prvi začetki deljenja kondomov in deljenje sterilnih igel, je bil potreben tudi pogum. A vztrajnost in predanost preventivi je pustila svojo sled,« je povedala Leskovškova.
Irena Klavs meni, da je soočanje z okužbo HIV v Sloveniji zgodba o uspehu. »Smo država z eno najnižjih prijavnih incidenc okužbe s HIV v Evropski uniji in tudi v svetu. Tudi število vsakoletnih novih diagnoz je majhno,« je poudarila, prepričana, da se o nizkih številkah lahko pogovarjamo zato, ker smo se zelo zgodaj odzvali hitro in učinkovito ter se povezali z nevladnimi organizacijami, ki delujejo z istospolno umerjenimi in uživalci drog. »Že leta 1985, ko smo odkrili prve primere med hemofiliki, je bila imenovana prva skupina strokovnjakov, ki naj bi preučila vprašanja v zvezi z aidsom. Naslednje letos smo na NIJZ vzpostavili epidemiološko spremljanje okužbe s HIV, na Zavodu za transfuzijsko medicino pa so začeli testirati vse darovalce krvi, krvnih pripravkov, tkiv, organov in sperme. S tem smo izkoreninili možnost prenosa prek krvi,« se je vrnila v zgodovino. Nazadnje so pred nekaj leti uvedli tudi testiranje nosečnic, s čimer preprečujejo prenos okužbe z matere na otroka.
Vsaka okužba je nepotrebna
Čeprav sta HIV in aids zadnja leta izginila s prvih strani časopisov in iz drugih medijev, Tomažič meni, da vseeno obstaja še veliko odprtih vprašanj, o katerih bi morali govoriti. »Res obstajajo zdravila, zaradi katerih bolniki z aidsom ne umirajo več, a še vedno se vsako leto povsem po nepotrebnem s HIV okuži okrog 40 oseb. Zakaj po nepotrebnem? Zato ker imamo učinkovito preventivo, poleg kondomov še tako imenovani predizpostavitveno in poizpostavitveno zdravljenje. Trenutno je pri nas v program predizpostavitvenega zdravljenja vključenih od 500 do 600 ljudi, večinoma moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Z rednim jemanjem zdravil se skoraj stoodstotno ne bodo okužili. Želimo si, da bi to možnost izkoristilo več ljudi. Poleg tega za tiste, ki so to 'preskočili' in sumijo, da bi se lahko okužili, obstaja še zaščitno zdravljenje, ki ga je treba prejeti 72 ur po izpostavitvi. In ne nazadnje je tu še testiranje. V Sloveniji smo pri testiranju še zelo slabi in imamo veliko možnosti za izboljšave,« je poudaril zdravnik.
Največ, doslej okrog 90 odstotkov obolelih, se je okužilo s spolnimi odnosi, med njimi prednjačijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Prenosi prek krvi, telesnih tekočin in tkiv so redkejši, v vsej 40-letni zgodovini pa se je virus petkrat prenesel tudi z matere na otroka, zadnji otrok z okužbo virusa HIV se je rodil leta 2013. V letošnjem letu je bilo do novembra potrjenih 32 novih diagnoz okužbe s HIV (lani 42), poleg tega se je letos v Sloveniji začelo zdraviti deset oseb, ki so jim diagnozo v preteklosti postavili v tujini. Letos je bilo postavljenih tudi devet diagnoz aidsa. Zaradi učinkovitega zdravljenja je v zadnjem desetletju zaradi aidsa umrlo zelo malo oseb, lani je umrla ena oseba, letos še nobena. Smrti so največkrat posledica prepoznega odkritja bolezni.
