Staranje redko oslabi možgane čez noč, pojavi se postopoma – v počasnejšem priklicu informacij, razdeljeni pozornosti in majhnih kognitivnih spodrsljajih. Glavno vprašanje ni, ali se to zgodi, temveč ali obstaja način, da se to stanje upočasni, piše National Geographic.
Nova raziskava, objavljena v Nature Aging, nakazuje, da lahko govorjenje več jezikov upočasni staranje možganov, ki vključuje postopni upad hitrosti obdelave informacij, pozornosti in drugih funkcij. Analiza podatkov več kot 86.000 zdravih posameznikov med 51. in 91. letom iz 27 evropskih držav je pokazala, da tisti, ki redno uporabljajo več jezikov, za polovico manj verjetno kažejo znake biološkega staranja kot posamezniki, ki govorijo le enega.
»Življenje v večjezičnih družbah upočasnjuje kognitivni in funkcionalni upad, povezan s staranjem,« pravi Lucía Amoruso, psihologinja in ena od avtoric študije. Večjezičnost krepi možganske mreže z nenehnim treningom, učinek pa je še močnejši, če se posamezniki potopijo v različna okolja in kulture.
Na populacijski ravni lahko govorjenje drugega jezika pomaga odložiti pojav nevrodegenerativnih bolezni, kot sta alzheimerjeva bolezen in demenca. Na individualni ravni pa pomeni nekaj preprostega: učenje, govorjenje in aktivno vključevanje v jezike je eno najdostopnejših orodij za kakovostno staranje.
Kako večjezičnost preoblikuje starajoče se možgane
S starostjo povezani kognitivni upad je odvisen od več življenjskih in okoljskih dejavnikov, vendar učinek večjezičnosti ostaja pomemben tudi po upoštevanju bogastva in izobrazbe.
Viorica Marian, profesorica in avtorica knjige The Power of Language, pravi: »Dalj časa uporabljate dva ali več jezikov, bolje je. Koristi lahko začnete uživati v kateri koli starosti in po kratkem času učenja drugega jezika.«
Tudi če posamezniki niso popolnoma tekoči v jezikih, vsakodnevna uporaba jezikov v resničnem življenju ščiti možgane in izboljšuje kognitivne sposobnosti, kot so koncentracija, večopravilnost in odločanje. Večjezičnost povečuje odpornost proti stresu in drugim negativnim duševnim učinkom.
Najpomembneje je, da ne glede na to, ali se začnete učiti jezik pri 7 ali 70 letih, koristi naraščajo. »Nikoli ni prezgodaj ali prepozno za učenje novega jezika,« pravi profesorica Marian.
Kako jezik podpira povezovanje v starosti
Učenje in uporaba jezikov izboljšujeta socialne povezave, kar zmanjšuje tveganje izolacije in osamljenosti – dejavnikov, ki sta povezana s kognitivnim in čustvenim upadom. Večjezičnost omogoča lažji stik z drugimi in krepi vezi z različnimi skupnostmi.
Čeprav niste aktivno v procesu učenja, življenje v jezikovno bogati okolici spodbuja možgane, da absorbirajo različne govorne vzorce. Poleg tega učenje jezikov spodbuja radovednost, povezovanje in igrivost, kar starejšim omogoča, da ostanejo vključeni v svet.
