Pekoč občutek med uriniranjem, nenehno tiščanje na vodo, čeprav priteče le nekaj kapljic, in topa, neprijetna bolečina v spodnjem delu trebuha. Če ste ženska, je velika verjetnost, da ste ta opis prepoznali v trenutku. Vnetje mehurja ali cistitis je ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se soočajo ženske po vsem svetu. Statistika je neizprosna: vsaka druga ženska bo vsaj enkrat v življenju doživela to neprijetno okužbo, mnoge pa se z njo borijo v ciklih, ki se ponavljajo in močno načenjajo kakovost življenja. Čeprav gre za »običajno« težavo, vnetje mehurja ni nekaj, kar bi smeli jemati z levo roko.
Simptomi, ki jih ne smete ignorirati
Vnetje se običajno pojavi nenadoma. Zjutraj se morda počutite dobro, do popoldneva pa že komaj sedite pri miru. Do vnetja pride, ko škodljive bakterije – v skoraj 90 odstotkih primerov je to Escherichia coli, ki je sicer običajna prebivalka našega črevesja – zaidejo v sečnico in potujejo navzgor do mehurja. Tam se pritrdijo na steno in povzročijo vnetje. Včasih se urin obarva rožnato ali rdečkasto, kar je znak prisotnosti krvi (hematurija). Čeprav je to zastrašujoče, je pri vnetjih pogosto, a zahteva obisk zdravnika. Če se pojavijo visoka vročina, mrzlica, slabost in močna bolečina v ledvenem delu hrbta, to ni več le vnetje mehurja, temveč se je okužba verjetno razširila na ledvice. V tem primeru domače zdravljenje ne pride v poštev in je nujna takojšnja zdravniška pomoč.
Mit ali resnica
Eno najpogostejših vprašanj, ki si jih ženske zastavljajo in o katerem nas mame svarijo že od otroštva, je povezava med mrazom in vnetjem. Ali si lahko »prehladimo« mehur, če sedimo na mrzlem? Tehnično gledano mraz sam po sebi ne povzroča vnetja. Vnetje povzročajo bakterije. Če bi bili v sterilnem okolju na mrazu, vnetja ne bi dobili. Vendar pa imajo naše mame prav, ko nam govorijo, naj ne sedimo na mrzlih stopnicah.
Ko je telo izpostavljeno mrazu – še posebej v predelu medenice in stopal – se sproži obrambni mehanizem, imenovan vazokonstrikcija. Krvne žile se zožijo, da bi ohranile toploto v vitalnih organih. To pomeni, da sluznica mehurja dobi manj krvi, s tem pa tudi manj kisika in manj obrambnih celic (levkocitov), ki se borijo proti bakterijam. Mraz torej oslabi našo lokalno imunsko obrambo, kar bakterijam, ki so morda že prisotne v sečnici, omogoči, da se lažje razmnožijo in povzročijo okužbo. Torej: mraz je sprožilec, ne pa neposredni povzročitelj.
Ali moramo mehur pozimi greti? Absolutno. Toplota je v zimskih mesecih zaveznica vašega mehurja. Ohranjanje toplote v predelu ledvic in medenice (tople hlačne nogavice, daljše bunde, spodnje majice) preprečuje prej omenjeno oženje žil in ohranja vašo naravno obrambo močno. Če že čutite prve znake nelagodja, je uporaba termoforja ali tople kopeli odlična ideja, saj toplota sprošča mišice medeničnega dna in blaži krče ter bolečine.
Kako ukrepati?
Ko začutite prve znake, je hitrost ključna. V prvih urah lahko vnetje včasih ustavite sami, preden se bakterije preveč namnožijo. Prvo pravilo je: pijte. Veliko. Voda je najboljši način za mehansko izpiranje bakterij iz mehurja. Cilj je, da urinirate pogosto in da je urin svetlo rumene barve. Izogibajte se kavi, alkoholu in gaziranim pijačam, saj ti dodatno dražijo že tako vneto sluznico. Ne zadržujte urina! Ko začutite potrebo, pojdite. Zadrževanje urina omogoča bakterijam, da se v miru razmnožujejo.
