Če ste nedavno prebirali naslove v regionalnih medijih, kot je hrvaški Jutarnji list, ste verjetno naleteli na skrb vzbujajoč podatek: spolna aktivnost med mladimi drastično upada. A ne gre le za lokalno težavo ali posledico pandemije. Gre za globalni sociološki premik, ki ga strokovnjaki imenujejo »velika seksualna recesija«.
Podatki iz ZDA, Velike Britanije in razvitih delov Evrope so jasni: današnji dvajsetletniki imajo manj spolnih odnosov, kot so jih imeli njihovi starši pri isti starosti. V ZDA je odstotek srednješolcev, ki so že imeli spolne odnose, padel s 54 odstotkov leta 1991 na 38 odstotkov leta 2019. Podatki slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da se mediana starosti ob prvem spolnem odnosu v Sloveniji giblje okoli 17 let za fante in 18 let za dekleta. Zanimiv je podatek, da je delež tistih, ki imajo spolne odnose zelo zgodaj (pred 15. letom), nizek, in sicer le okoli 4,6 odstotka v starostni skupini od 18 do 24 let. To kaže na trend odlaganja spolnosti.
Digitalna utrujenost
Zakaj se v dobi aplikacij za zmenke, kot je tinder, ko se zdi, da je potencialni partner oddaljen le en poteg po zaslonu, mladi umikajo iz spalnic? Aplikacije za zmenke so obljubljale seksualno revolucijo, a prinesle »paradoks izbire«: zaradi občutka, da je za vogalom vedno nekdo boljši, se mladi težje odločijo za resnično srečanje.
Poleg tega tehnologija ponuja lažje poti do dopamina. Videoigre, neprestano gledanje serij in lahko dostopna pornografija ponujajo takojšnjo zadovoljitev brez tveganja zavrnitve ali čustvene ranljivosti, ki jo zahteva pravi spolni odnos. Profesorica psihologije Jean Twenge, avtorica odmevne knjige iGen, opozarja: »Ko preživite večino časa v komunikaciji prek zaslonov, izgubite priložnosti za razvoj socialnih veščin v živo. Manj časa, preživetega iz oči v oči, pomeni manj priložnosti za romantiko in posledično manj seksa. Pametni telefoni so verjetno glavni krivec za ta trend.«
Počasno odraščanje
Mladi v Evropi in ZDA danes odraščajo po drugačni časovnici. Sociologi opažajo trend tako imenovane počasne življenjske strategije. Mladi kasneje začnejo piti alkohol, kasneje vozijo avto, kasneje gredo od doma in kasneje začnejo biti spolno aktivni.
K temu prispeva tudi kruta ekonomska realnost. Visoke cene nepremičnin pomenijo, da mladi dlje časa živijo s starši (v Sloveniji in na Hrvaškem je ta odstotek med najvišjimi v EU). Pomanjkanje zasebnosti pa je, kot vemo, naravni zaviralec intimnosti.
Anksioznost in strah pred intimo
Raziskave, vključno s tistimi, objavljenimi v reviji Archives of Sexual Behavior, kažejo na korelacijo med porastom anksioznosti in upadom spolnosti. Generacija Z je bolj ozaveščena o mentalnem zdravju, a hkrati bolj nagnjena k tesnobi. Helen Fisher, priznana biološka antropologinja z inštituta Kinsey, poudarja, da mladi niso nujno aseksualni, ampak previdni: »Mladi danes prakticirajo 'počasno ljubezen'. Zaradi strahu pred ločitvijo in ekonomsko nestabilnostjo so izjemno previdni pri izbiri partnerja. Seks zanje ni več le igra, ampak predstavlja tveganje – čustveno in socialno.«
Pomemben dejavnik je tudi sprememba v dojemanju privolitve in odnosov. Gibanje #MeToo je prineslo nujne in pozitivne spremembe glede soglasja, a nekateri strokovnjaki opažajo, da je pri delu moške populacije ustvarilo negotovost in strah pred napačnim korakom pri dvorjenju, kar vodi v pasivnost.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Upad spolne aktivnosti sam po sebi ni nujno negativen, če je posledica zavestne izbire. Težava nastane, ko je posledica osamljenosti, nezmožnosti komunikacije in bega v virtualne svetove.
Psihologi opozarjajo: manj seksa pogosto pomeni manj dotika in manj oksitocina (hormona povezanosti), kar lahko vodi v še globljo družbeno odtujenost. Rešitev verjetno ne leži v brisanju aplikacij, temveč v ponovnem učenju umetnosti pogovora v živo – brez filtrov in zaslonov.
