Priljubljeni izziv so poimenovali »suhi januar« (angl. Dry January), kar v praksi pomeni enomesečno abstinenco od alkohola. Pobuda se je uveljavila kot način za razstrupljanje telesa po decembrskem praznovanju, vendar strokovnjaki opozarjajo, da takšna prekinitev pogosto ne privede do trajnih sprememb.
Eden ključnih razlogov, da suhi januar ne prinaša dolgoročnih koristi, je v tem, da en mesec ne zadošča za preoblikovanje ukoreninjenih navad. Strokovnjaki ugotavljajo, da sta zloraba alkohola in odvisnost pogosto posledica dolgotrajnih vedenjskih vzorcev. »Prekinitev pitja za le en mesec ni dovolj za korenito spremembo vedenja ali oblikovanje novih, zdravih navad. Po mesecu dni se ljudje pogosto vrnejo k staremu načinu pitja, saj se ne soočijo z globljimi vzroki za prekomerno uživanje, kot so čustveni dejavniki, socialni pritiski ali gola navada,« je za britanske medije pojasnil strokovnjak George Koob.
Ne smemo pozabiti na vzroke
Tveganje nastanka kroničnih obolenj se zmanjša šele po daljšem obdobju, pravijo strokovnjaki. Raziskave kažejo, da so za opazno zmanjšanje nevarnosti za pojav raka, bolezni srca in ožilja ter poškodb jeter potrebni meseci ali celo leta vzdržnosti. Enomesečni premor je preprosto prekratek.
Številni ob sprejemanju novoletnih zaobljub pozabijo na dejavnike, ki jih spodbujajo k pitju. Ti lahko segajo od stresa in čustvenih težav do družbenih pričakovanj ali zgolj globoko zakoreninjenih navad. Strokovnjaki zato svetujejo, naj se udeleženci izziva raje soočijo z dejanskimi vzroki za svoje vedenje.
V Sloveniji močna kultura pitja
Eden od razlogov, da večina posameznikov v takšnem izzivu zdrži le teden ali dva, je tudi globoko zakoreninjena kultura pitja v številnih državah. Pitje alkohola je pogosto del praznovanj, družabnih srečanj in vsakdanjih ritualov. Prekinitev pitja alkohola za en mesec ne pomeni nujno, da se posameznik osvobodi socialnega pritiska, da bi pil. Ljudje se pogosto znajdejo v situacijah, v katerih se od njih pričakuje, da bodo pili, ali pa se spopadajo z občutki izključenosti, če ne sodelujejo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je kultura pitja močno prisotna tudi pri nas. Prebivalci Slovenije smo po zadnjih podatkih lani popili največ vina, piva in žganih pijač. Glede na uradne podatke je v povprečju oseba, starejša od 15 let, vsak dan popila 2,4 decilitra piva, 1,1 decilitra vina in 0,1 decilitra žgane pijače.
