Vsako leto 12. novembra obeležujemo svetovni dan boja proti pljučnici, namenjen ozaveščanju o tej zahrbtni okužbi dihal. Čeprav sodobna medicina ponuja cepiva in učinkovita zdravila, pljučnica ostaja vodilni nalezljivi vzrok smrti med otroki, mlajšimi od petih let, ter ena največjih groženj za starejše in kronične bolnike.

Bakterije, virusi ali glive napadejo drobne pljučne mešičke, ki se napolnijo s tekočino in gnojem, s čimer onemogočijo normalen prehod kisika v kri. Bolezen se pogosto začne kot navaden prehlad, a hitro napreduje v visoko vročino, kašelj in dušenje.

V številkah

20.000-krat

povprečen odrasel človek
vdihne in izdihne v enem samem dnevu.

Leta 1928

Alexander Fleming odkrije penicilin, kar spremeni zdravljenje bakterijske pljučnice in reši milijone življenj.

600 do 700

milijonov je ocenjeno število pljučnih mešičkov (alveolov) v človeških pljučih.

70 m²

je povprečna skupna površina vseh pljučnih mešičkov, razprtih v eno ravnino.

2

pljučna režnja sta na levem krilu, desno jih ima 3, saj levo krilo prepušča prostor srcu.

6 litrov

je povprečna celotna pljučna kapaciteta pri odraslem moškem (pri ženskah okoli 4,5 litra).

0,5 litra

je povprečna količina zraka, ki jo izmenjamo z enim običajnim, mirnim vdihom.

1,5 kilometra

je približna skupna dolžina vseh dihalnih poti (bronhijev in bronhiolov) v človeškem telesu.

160 km/h

je najvišja ocenjena hitrost zraka in kapljic pri močnem kašlju, s katerim pljuča čistijo tujke in sluz.

95–100 %

je normalna raven nasičenosti krvi s kisikom (saturacija); padec pod 90 odstotkov je pri pljučnici znak za preplah.

Ključ do uspeha ostaja pravočasno ukrepanje. Čista voda, prehranska varnost, dosledno cepljenje ter hiter dostop do diagnostike in ustreznih antibiotikov lahko preprečijo večino tragedij. Zdrava pljuča niso samoumevna; so temelj življenja, ki ga moramo dejavno varovati vsak dan. 

Priporočamo