Ena prvih težav je bila ugotoviti, koliko živil, ki jih uživa vsak dan, dejansko vsebuje dodani sladkor. Tega ni našla le v sladkarijah, temveč tudi v kruhu, omakah, rastlinskih napitkih in nekaterih energijskih ploščicah.
Da bi vedela, katera živila lahko uživa, se je posvetovala z nutricionisti. Ti so ji pojasnili razliko med dodanimi sladkorji in sladkorji, ki so v živilih prisotni naravno, na primer v sadju in nesladkanih mlečnih izdelkih. Odločila se je, da bo slednja ohranila v prehrani, izločila pa živila z dodanim sladkorjem.
Ko je poskus napredoval, se je vse pogosteje spraševala, ali je tako strogo omejevanje prehrane sploh smiselno. K razmisleku jo je spodbudil tudi dogodek v službi, ko je morala zavrniti kos rojstnodnevne torte. Ugotovila je, kako hitro lahko začnemo hrano deliti na »dobro« in »slabo« ter ob uživanju priljubljenih jedi občutimo krivdo. Premislila je tudi o svojem odnosu do sladkorja in priznala, da je bila nekoč prepričana, da je od njega odvisna.
Rezultati niso bili takšni, kot jih je pričakovala
Poskus je vplival tudi na njene treninge. Živila z hitro prebavljivimi ogljikovimi hidrati je zamenjala s tistimi, ki vsebujejo več vlaknin. Zaradi tega je imela prebavne težave, tek pa je zanjo postal napornejši.
Med pogovorom z nutricionisti je izvedela tudi, da trditev, da sladkor povzroča odvisnost, primerljivo z odvisnostjo od drog, nima trdne znanstvene podlage.
Po 30 dneh ni opazila zmanjšanja deleža telesne maščobe niti drugih pomembnejših telesnih sprememb. Tudi energije ni imela več. Nasprotno, prebava se ji je poslabšala, slabši pa so bili tudi njeni tekaški rezultati.
Kljub temu je po koncu poskusa opazila eno spremembo: živila, ki jih je znova vključila v prehrano, so se ji zdela slajša. Čokolada je bila na primer precej bolj sladka kot prej, zato je za uživanje potrebovala manjšo količino.
V prehrano je zato znova vključila živila, kot so med, datlji in čokolada, ohranila pa je nekatere nove navade. Predelana žita je denimo zamenjala z navadnimi ovsenimi kosmiči. Sklenila je tudi, da popolna izločitev sladkorja ni prinesla pričakovanih rezultatov in da prehrane ni treba tako strogo omejevati.
