»Ne sedi na mrzlem betonu!«, »Obleci si spodnjo majico!«, »Obuj si tople copate, da ne boš zbolela!«. Če ste odraščali v naših krajih, vam ti stavki verjetno odzvanjajo v spominu. Kot najstnice smo pogosto zavijale z očmi in te nasvete jemale kot pretirano skrb. Danes, ko medicina napreduje, pa se izkaže, da so naše babice – čeprav morda niso poznale latinskih izrazov in mikrobiologije – intuitivno razumele nekaj, kar znanost potrjuje.
Pozimi se ambulante polnijo z ženskami, ki tožijo zaradi pekočega uriniranja in bolečin v medenici. A zakaj? Ali mraz res povzroča vnetje ali je to le mit? Poglejmo si, kaj se v resnici dogaja v našem telesu, ko temperature padejo, in zakaj nas pozimi »ujame« v mehur.
Si lahko »prehladimo« mehur?
Tehnično gledano drži, da vnetje mehurja (cistitis) povzročajo bakterije in ne mraz sam po sebi. V večini primerov gre za bakterijo Escherichia coli, ki zaide v sečila. Če bi vas postavili v sterilno hladilnico, vnetja ne bi dobili, ker ne bi bilo bakterij. Vendar pa to ne pomeni, da mraz ni kriv. Mraz je sprožilec. Ko so raziskovalci preučevali povezavo med nizkimi temperaturami in okužbami sečil, so odkrili mehanizem, ki ga babice poznajo pod izrazom »prehlad mehurja«. Gre za pojav, imenovan vazokonstrikcija.
Ko ste izpostavljeni mrazu – še posebej, če imate mrzla stopala ali sedite na hladni površini – telo sproži alarm. Njegova prioriteta postane ohranjanje toplote v vitalnih organih (srce, pljuča, možgani). Da bi to doseglo, skrči krvne žile v okončinah in na površini telesa. Tukaj nastopi težava: krčenje žil se zgodi tudi v sluznici mehurja in sečnice. Do sluznice pride manj krvi. S krvjo potujejo bele krvničke (levkociti), ki so naša vojska proti bakterijam. Manj krvi pomeni manj vojakov na obzidju. Bakterije, ki so morda že bile prisotne v manjšem številu in bi jih telo v normalnih razmerah uničilo, se zdaj neovirano razmnožijo.
Torej, ko vam je babica rekla, da »vleče od tal«, je imela prav. Mrzla stopala so direkten signal telesu, da zmanjša obrambo v medenici.
Zimske pasti
Poleg neposrednega vpliva mraza na ožilje obstajajo še drugi zimski dejavniki, ki ustvarjajo popolno nevihto za vnetja mehurja.
1. Pozabljamo piti vodo
Poleti, ko nam je vroče, instinktivno posegamo po vodi. Pozimi občutek žeje drastično upade. Posledica? Uriniramo redkeje, urin pa je bolj koncentriran. To pomeni, da bakterij ne izpiramo sproti, ampak jim dajemo čas in »hrano« (koncentriran urin), da se v mehurju namnožijo.
2. »Zimska diureza«
Ste opazili, da vas na mrazu pogosteje tišči na vodo? To se imenuje zimska diureza. Telo zaradi mraza potisne kri v notranjost organov, kar poveča krvni tlak. Ledvice na to reagirajo tako, da izločajo več vode, da bi tlak uravnale. Čeprav se sliši kot dobra stvar (izpiranje), lahko to vodi v dehidracijo, če tekočine ne nadomeščamo, hkrati pa nas nenehno tiščanje sili v iskanje (včasih mrzlih in neprimernih) stranišč.
3. Oslabljena splošna odpornost
Pozimi se borimo z virusi, prehladi in gripo. Naš imunski sistem je pogosto na preizkušnji. Če je telo zaposleno z bojem proti prehladu v nosu, bo imelo manj energije za boj proti bakterijam v mehurju.
Modrosti babic
V dobi antibiotikov smo pozabili na preventivo. A prav preventiva je tista, kjer so nasveti starejših generacij zlata vredni. Če ste nagnjeni k vnetjem, je zima čas za spremembo garderobe in navad. Pozabite na superge s tankim podplatom ali čevlje, ki premočijo. Suha in topla stopala so osnova za zdrav mehur. Trup mora biti na toplem. Spodnja majica, zatlačena v hlače, preprečuje, da bi hladen zrak prišel do ledvenega dela, ko se sklonite. Če veliko sedite, si omislite volnen ledvični pas. Tudi če ste v debelih kavbojkah, mraz s kamnite klopce ali betona hitro prodre do telesa. Uporabite blazino ali pa preprosto stojte. Babice so kuhale čaj iz gornika ali brusnic. Topla tekočina segreje telo od znotraj in spodbuja uriniranje. Izogibajte se kavi, saj ta mehur dodatno draži.
Danes imamo poleg toplih oblačil še eno prednost, ki je naše babice niso imele v taki obliki: D-manozo. To je naravni sladkor, ki se veže na bakterije E. coli in prepreči, da bi se te »prilepile« na steno vašega mehurja. Skupaj s toplimi nogavicami in litri čaja je D-manoza danes najmočnejše orožje proti zimskim vnetjem.
Naslednjič, ko se boste odpravljali ven v mrzlo jutro, se spomnite babičinega glasu. Oblecite si tisto spodnjo majico, obujte tople nogavice in poskrbite, da vas ne bo zeblo. Vaš mehur vam bo hvaležen, vi pa boste zimo preživeli brez bolečin in antibiotikov. Izkazalo se je namreč, da so stare vraže včasih najboljša medicina.
