Nova študija prinaša več vpogleda v pogoste viruse, ki se skrivajo v celicah zdravih posameznikov, ter v količino virusov, ki jih ljudje običajno prenašajo. Ekipa raziskovalcev s Harvard Medical School je analizirala podatke iz krvnih in vzorcev sline več kot 917.000 ljudi iz treh medicinskih baz podatkov. Preučevali so vzorce količine virusnega DNK v telesu, ko okužbe niso povzročale bolezni, piše Science Alert.
Kako geni vplivajo na nadzor nad virusi
Z analizo genskih fragmentov so izračunali tako imenovano virusno breme, ki kaže, kateri virusi so prisotni in kako uspešno se imunski sistem bori proti njim. Raziskovalci so nato povezali raven virusnega bremena z določenimi deli človeškega DNK ter našli povezave med genskimi značilnostmi, starostjo, spolom in sposobnostjo telesa, da zavira viruse.
»Prihajamo do točke, ko lahko s pomočjo človeških genov odgovarjamo na temeljna vprašanja o boleznih, ki jih povzročajo virusi,« pravi genetik Nolan Kamitaki.
Podatki so razkrili 82 specifičnih lokusov v človeškem genomu, povezanih z virusnim bremenom.
Vpliv starosti, spola in letnih časov
Pojavili so se tudi drugi vzorci za različne viruse. Virus Epstein-Barr, (EBV), ki povzroča mononukleozo, je na primer postal pogostejši s starostjo, medtem ko se je HHV-7, ki povzroča herpes, zmanjševal v srednjih letih. Virusno breme EBV je bilo višje pozimi in nižje poleti, medtem ko so bili drugi virusi bolj stabilni.
Raziskovalci so dodatno raziskali povezave med virusi in določenimi boleznimi. Ugotovili so, da je visoko virusno breme EBV neposreden dejavnik tveganja razvoja krvnega raka kasneje v življenju. Rezultati nakazujejo, da bi protivirusna zdravila lahko zmanjšala tveganje, vendar bi bilo to treba še dodatno raziskati.
Zakaj EBV ni neposredno povezan z multiplo sklerozo
Po drugi strani enake povezave niso našli med EBV in multiplo sklerozo, čeprav je EBV znan sprožilec te bolezni. To je zanimiva ugotovitev, saj kaže, da je povezava med multiplo sklerozo in EBV odvisna predvsem od odziva imunskega sistema, ne pa od količine virusa v telesu.
»Ta ugotovitev kaže, zakaj so raziskave virusov v velikih genskih bazah podatkov tako pomembne,« pravi Kamitaki.
Vloga spola in življenjskega sloga
Z virusnim bremenom so bili povezani tudi negenski dejavniki, kot so starost, spol in kajenje. Večina virusov je bila pogostejša pri moških kot pri ženskah. Raziskovalci lahko na podlagi teh ugotovitev nadaljujejo raziskave o tem, zakaj se tveganje bolezni razlikuje med posamezniki – tudi če nosijo enake viruse.
Kako razširjeni so ti virusi v populaciji
Ti virusi so bolj razširjeni, kot si morda mislite. Trije izmed preučevanih virusov, imenovani anelovirusi, so prisotni pri 80–90 odstotkih populacije, vendar njihov vpliv na zdravje še ni povsem jasen.
Pomembno je poudariti, da so raziskovalci zaradi uporabljenih genomskih podatkov preučevali le viruse, ki se skrivajo v DNK celic. Nadaljnje raziskave bi lahko vključevale tudi RNK virusov, kot so koronavirusi, ki delujejo drugače.
Na naše zdravje tako ne vplivajo le trenutne okužbe. Tudi starodavni virusi, ki so se pri razvoju človeka vgradili v naš genom in se ne morejo več razmnoževati, lahko še vedno vplivajo na naše telo na nenavadne načine.
»Presenetljivo je, koliko nas lahko DNK nauči o dinamičnih bioloških procesih in o tem, kako naše navade, geni in biologija oblikujejo te procese,« pa pravi genetik Steven McCarroll, ki je sodeloval v študiji, originalno objavljeni v strokovni reviji Nature.