Urinska inkontinenca ali nehoteno uhajanje urina je ena tistih zdravstvenih težav, ki močno vplivajo na vsakdanje življenje, a se o njej kljub temu govori presenetljivo malo. Mnogi jo doživljajo kot nekaj sramotnega, osebnega ali celo ponižujočega, zato jo pogosto skrivajo – pred partnerjem, družino, sodelavci in celo pred zdravnikom. Prav molk pa je tisti, ki težavo ohranja in poglablja.
Urinska inkontinenca ni znak šibkosti, neurejenosti ali starosti. Je pogosta zdravstvena težava, ki prizadene ljudi vseh starosti in obeh spolov. A pomembno je poudariti, da v veliki večini primerov obstajajo učinkovite možnosti zdravljenja. Prvi korak k rešitvi je odprt pogovor – brez sramu, brez opravičevanja in brez občutka krivde.
Kako lahko pomaga Zdravnik ob 18h?
Detabuizacija urinske inkontinence je nujna. Le z odprtim in strokovnim pogovorom lahko ljudje dobijo občutek, da niso sami in da pomoč obstaja. Oddaje in vsebine, kot jih pripravlja Zdravnik ob 18h, imajo pri tem ključno vlogo – širijo preverjene informacije v razumljivem jeziku ter spodbujajo ljudi, da naredijo prvi korak k reševanju zdravstvenih težav.
Kako razširjena je urinska inkontinenca?
Strokovne ocene kažejo, da ima težave z uhajanjem urina več kot 200 milijonov ljudi po svetu. V Sloveniji se z urinsko inkontinenco sooča velik del prebivalstva, a natančnih podatkov ni, saj številni pomoči sploh ne poiščejo. Med ženskami naj bi imela težave vsaj vsaka tretja, pri starejših je pojavnost še bistveno večja. Pri moških se inkontinenca pogosteje pojavi v zrelejšem obdobju, pogosto v povezavi z boleznimi prostate ali po operacijah.
V eni od prvih oddaj Zdravnik ob 18h smo z urologom doc. dr. Simonom Hawlino s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana govorili o raku prostate. Oglejte si, zakaj je naš gost izjavil tole: »Vsakokrat ko pride v ordinacijo bolnik z zelo napredovalo obliko raka prostate, mi je zelo žal, da si ni izmeril PSA pet let prej, saj bi mu v tem primeru bolezen lahko verjetno ozdravili.«
Pomembno je razumeti, da se inkontinenca pogosto razvija postopno. Sprva gre morda le za občasno uhajanje ob naporu, ki ga posameznik ne jemlje resno. Sčasoma pa se lahko težave stopnjujejo, kar še dodatno vpliva na samozavest in kakovost življenja.
Ena težava, več obrazov
Urinska inkontinenca ni enotna težava, zato je pravilna opredelitev ključna za zdravljenje. Najpogostejša oblika je stresna urinska inkontinenca, pri kateri do uhajanja urina pride ob kašljanju, kihanju, smehu, teku ali dvigovanju bremen. Pogosta je pri ženskah po porodu in v menopavzi, ko se oslabijo mišice medeničnega dna.
Druga pogosta oblika je urgentna urinska inkontinenca. Zanjo je značilna nenadna in zelo močna potreba po uriniranju, ki ji oseba ne more pravočasno slediti. Ta oblika pogosto povzroča veliko stisko, saj se lahko pojavi nepričakovano, tudi ponoči ali zunaj doma.
Pri številnih ljudeh se pojavlja mešana inkontinenca, torej kombinacija stresne in urgentne oblike. Redkejša, a klinično pomembna je tudi prelivna inkontinenca, pri kateri se mehur ne izprazni v celoti, urin pa nenadzorovano izteka. Ta oblika je pogostejša pri moških z obolenji prostate in zahteva natančno obravnavo.
Zakaj je inkontinenca še vedno tabu?
Razlogov za molk je več. Urinska inkontinenca je povezana z intimnim delom telesa, zato jo mnogi doživljajo kot nekaj, kar bi morali obdržati zase. Prisoten je strah pred obsojanjem, nerazumevanjem ali celo posmehom. Nekateri se bojijo, da bodo – če bodo spregovorili o tem – označeni kot stari, bolni ali nesamostojni.
Zaradi tega se mnogi začnejo izogibati družabnim dogodkom, potovanjem in telesni dejavnosti. Ves čas razmišljajo o tem, kje je najbližje stranišče, nosijo s seboj rezervna oblačila in načrtujejo vsak izhod iz doma. Takšno stanje pogosto vodi v kronični stres, tesnobo in postopno socialno izolacijo.
O številnih mitih o zdravju žensk in varni spolnosti smo v oddaji Zdravnik ob 18h spregovorili s Tinkaro Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Zdravstvenega doma Ljubljana, enota Šiška.
Vpliv na kakovost življenja
Urinska inkontinenca ne vpliva le na telesno zdravje, temveč tudi na duševno počutje. Ljudje poročajo o zmanjšani samozavesti, sramu v intimnih odnosih in občutku izgube nadzora nad lastnim telesom. Pogosto se pojavijo tudi motnje spanja, saj je nočno uriniranje ali strah pred uhajanjem ponoči zelo obremenjujoč.
Prav zato je pomembno, da inkontinence ne obravnavamo kot manjšo nadlogo, ampak kot stanje, ki lahko resno vpliva na celostno zdravje posameznika.
Kdaj poiskati pomoč?
Odgovor je jasen: takoj, ko inkontinenca vpliva na vaše vsakdanje življenje. Če se zaradi uhajanja urina odpovedujete dejavnostim, ki so vam bile nekoč v veselje, ali če vas težava psihično obremenjuje, je čas za pogovor z zdravnikom. Osebni zdravnik je prva in povsem ustrezna vstopna točka za uspešno obravnavo te zdravstvene težave.
K zdravniku se odpravite čim prej, saj zgodnje ukrepanje pomeni več možnosti za uspešno zdravljenje, manj zapletov in boljšo dolgoročno prognozo.
Pozor: če se pogosto odpovedujete dejavnostim, ki so vas nekoč veselile, je to lahko eden od simptomov depresije, o kateri smo v oddaji Zdravnik ob 18h govorili s psihiatrom Markom Sajetom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Zdravljenje – več poti do izboljšanja
Zdravljenje urinske inkontinence je danes raznoliko in prilagojeno posamezniku. Pri mnogih je že redna vadba za krepitev mišic medeničnega dna dovolj, da se težave bistveno zmanjšajo. Pomembno je pravilno in vztrajno izvajanje vaj.
Pri določenih oblikah inkontinence pomagajo zdravila, drugje so ključne spremembe življenjskega sloga, kot so zmanjšanje telesne teže, opustitev kajenja in prilagoditev vnosa tekočin. V nekaterih primerih pridejo v poštev tudi kirurški posegi, ki lahko bistveno izboljšajo stanje.
Pomoč je na voljo, poiščite jo
Urinska inkontinenca ne sme biti tema, o kateri šepetamo. Gre za zdravstveno težavo, ki si zasluži pozornost, razumevanje in ustrezno obravnavo. Če se z njo soočate, vedite: niste sami, niste krivi in pomoč je dosegljiva.
