Kot poroča časnik The New York Times, je znanost zelo blizu revolucije glede zgodnjega odkrivanja Alzheimerjeve bolezni, pri čemer glavno vlogo igrata umetna inteligenca in analiza govora. Nova odkritja kažejo, da bi lahko drobne, sicer za človeka običajno nevidne spremembe v hitrosti govora, premorih in koordinaciji obraznih mišic napovedale kognitivni upad že leta pred pojavom prvih simptomov.
Pri raziskavi, ki poteka na inštitutu Mass General Brigham v Bostonu, znanstveniki analizirajo govor zdravih starejših oseb. Preliminarni rezultati kažejo velik potencial te metode. Z analizo govorno-jezikovnih značilnosti je računalniški model s 77-odstotno natančnostjo razvrstil posameznike z različnimi stopnjami tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Klasični kognitivni testi pa so se v isti študiji odrezali bistveno slabše, saj so dosegli le 47-odstotno natančnost.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je govor okno v zdravje možganov. Sistem pa zaznava razlike, ki jih človeško uho ne more prepoznati, čeprav so prisotne dolga leta pred začetkom kognitivnega upadanja. Govor namreč združuje vrsto kompleksnih procesov, od iskanja ustreznih besed, spomina, pozornosti do hitrosti procesiranja in natančnih mišičnih gibov.
Raziskovalci upajo, da bi lahko analizo vsakdanjega govora, ki ga posamezniki preprosto posnamejo sami, v prihodnosti združili z obstoječimi diagnostičnimi metodami, kot so krvni testi in slikanje možganov.
Trenutno potekajo širše mednarodne študije za potrditev teh dognanj.
Z analizo govora pa ne preučujejo zgolj demence. Spremembe v tonu, premorih in hitrosti besedišča že raziskujejo kot morebitne pokazatelje depresije, Parkinsonove bolezni in celo sladkorne bolezni.
