Tim Andrews iz New Hampshira je prvi človek na svetu, ki so mu uspešno presadili prašičjo ledvico in je z njo živel kar devet mesecev, preden so mu jo zamenjali s podarjenim človeškim organom. Znanstveniki v reviji Lancet ocenjujejo, da je to dober znak za nadaljnjo uporabo takšnega postopka.
Ameriški upokojenec se je za presaditev prašičje ledvice oziroma tako imenovano ksenotransplantacijo odločil dve leti po odpovedi ledvic, ki jo je povzročila sladkorna bolezen. Po odpovedi ledvic je moral tri dni na teden preživeti na dializi, s katero so se iz krvnega obtoka izločali toksini, česar ledvice niso več mogle početi. V tem času je bil večinoma obsojen na sedenje, saj sta mu utrujenost in mišična slabost onemogočali hojo, po šestih mesecih zdravljenja pa je doživel še srčni napad.
»Nisem mogel hoditi, ves čas sem bil bolan in utrujen. Dializa je težka za telo in za um. Čutil sem, da bom na tak način kmalu umrl, zato sem iskal kak drug način, da bi nadomestil ledvice,« se takratnih občutkov spominja 67-letnik. Med iskanjem je naletel na zgodbo Richarda Slaymana, 62-letnika iz Massachusettsa, ki so mu leta 2024 v bolnišnici v Bostonu presadili gensko spremenjeno prašičjo ledvico. Čeprav je bil poseg sprva uspešen, je Slayman umrl le dva meseca po presaditvi zaradi težav s srcem, ki pa naj ne bi bile posledica presaditve.
»Bolj ko sem bral o tem, bolj sem si mislil, da bi lahko delovalo,« pravi Andrews, ki se je obrnil na ekipo bostonske bolnišnice, ki je izvedla presaditev pri Slaymanu. Tak postopek je bil v ZDA izveden le nekajkrat, zdravniki pa so se strinjali, da ga ponovijo še pri Andrewsu, če opravi večmesečno fizioterapijo, da bi postal močnejši in s tem zmanjšal tveganje, da bi telo hitro zavrnilo živalski organ.
Januarja 2025 je bil nared za triurno operacijo, v kateri so mu odstranili bolne ledvice in jih zamenjali s prašičjo. V bolnišnici je moral ostati teden dni, saj je moral jemati kar 51 različnih zdravil, ki so preprečevala, da bi mu telo zavrnilo tujek. Prašičja ledvica je sicer izvirala iz jukatanskega miniaturnega prašiča, ki jih pogosto uporabljajo v laboratorijih, in je bila spremenjena tako, da je bila čim bolj združljiva s človeškim telesom.
Počutil se je kot Superman
»Sprva sem se počutil kot Superman, a je bilo tako zaradi jemanja steroidov. Ko sem jih nehal jemati in je njihov učinek izzvenel, so se pojavile težave,« je razkril Andrews. Zaradi ledvice mu ni bilo več treba hoditi na dializo, a se je njegovo stanje v naslednjih mesecih slabšalo. Poredko je uriniral, pojavili pa so se tudi gripi podobni simptomi, kar je kazalo, da telo vse bolj zavrača presajeni organ.
Oktobra lani so mu odstranili ledvico po 271 dneh, kar je nov rekord. »Vsak dan smo se borili. Že teden dni pred odstranitvijo sem vedel, da je odslužila svoje,« ugotavlja prvi moški, ki je toliko časa preživel s prašičjo ledvico. Po njeni odstranitvi se je moral vrniti na dializni stol in postati eden od 90.000 Američanov, ki so čakali na donacijo človeške ledvice, mnogi tudi več let. Spet se mu je zdelo, da se mu življenje izteka. A 12. januarja letos, skoraj leto dni po prvi operaciji, je prejel klic, da je na voljo zanj skoraj popolna človeška ledvica neznanega pokojnega darovalca. V dveh dnevih po presaditvi je bil že na poti domov na okrevanje. Tokrat je dobil seznam zgolj 20 zdravil proti zavrnitvi. Še vedno mora spremljati morebitne dvige krvnega sladkorja, saj zdravila povečajo tveganje inzulinske rezistence.
»Na vozniškem dovoljenju imam že od 16. leta zapisano, da sem darovalec, nisem pa si mislil, da bom kdaj prejemnik tujega organa. Neverjeten občutek je, da ti nekdo na tak način reši življenje. Težko je, ker je nekdo moral umreti, da lahko jaz živim, a s tem se nekako spopadam in mu bom vedno hvaležen. Več ljudi bi moralo biti darovalcev,« poziva Andrews, ki se nadeja, da bo njegova pozitivna izkušnja s presaditvijo prašičje ledvice koristila več ljudem, ki potrebujejo organe. »Čez nekaj let bi lahko to postalo veliko bolj običajno,« poudarja možakar, ki je po zamenjavi prašičje ledvice morda izgubil uporaben izgovor, če se mu kdaj porodi kakšna umazana (da ne rečemo svinjska) misel.
Avtorji študije opozarjajo, da gre za posamezno izkušnjo, ki še ne dokazuje, da bi zdravljenje delovalo pri vseh, vseeno pa menijo, da bi presaditve prašičjih ledvic nekega dne lahko pomagale pacientom, ki se soočajo z dolgim čakanjem na človeško donacijo.
Ksenotransplantacijo s presaditvijo tujega živalskega organa so prvič preizkusili v začetku 20. stoletja, ko so otroku neuspešno poskušali vstaviti koščke zajčje ledvice. Šele v 60. letih prejšnjega stoletja so ledvico šimpanza uspešno vsadili v odraslo osebo, ki je z organom živela devet mesecev. V 90. letih prejšnjega stoletja so raziskovalci ocenili, da so prašiči idealna izbira za presaditve, saj so široko dostopni in po strukturi podobni ljudem. Od začetka 20. stoletja so postopek poskušali izvesti dvanajstkrat, Slayman pa je bil prvi prejemnik gensko spremenjene prašičje ledvice. Andrews, ki se poldrugo leto po novi presaditvi menda odlično počuti, je zdaj postavil nov mejnik, saj je kot prvi živel s presajeno prašičjo in zdaj še s presajeno človeško ledvico.
