Danes je Slovenijo zajel polarni mraz, ki je temperature marsikje potisnil krepko pod ledišče, ponekod celo do ekstremnih vrednosti, zaradi česar je Agencija za okolje (Arso) izdala oranžni alarm. Čeprav zimska idila vabi na sprehod, zdravniki in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da ekstremni mraz ni le neprijeten, ampak predstavlja resen stres za organizem. Za določene skupine ljudi je ta nevidni sovražnik lahko celo smrtno nevaren, zato je ključno razumeti, kaj se dogaja z našim telesom, ko stopimo na mrzlo.
Ko mraz »stisne« srce in oteži dihanje
Ko telo zazna nenaden padec temperature, sproži takojšen obrambni mehanizem z namenom ohranjanja toplote v vitalnih organih. Krvne žile na površini telesa in v okončinah se zožijo, kar sicer prepreči ohlajanje krvi, a hkrati povzroči nenaden dvig krvnega tlaka. Srce mora zato črpati kri z veliko večjo silo in naporom. Za zdravega človeka to ne predstavlja večje težave, za bolnike z angino pektoris, povišanim krvnim tlakom ali tiste, ki so preboleli srčni infarkt, pa je to dodatno breme lahko preveliko. Raziskave namreč potrjujejo, da se v mrzlih dneh poveča število sprejemov v bolnišnice zaradi srčnih zapletov. Posebej nevarna je kombinacija mrzlega zraka in nenadnega fizičnega napora, kot je kidanje snega. Pri tem srce potrebuje več kisika, zožene žile pa ga ne morejo dovesti dovolj, kar lahko vodi v usodne posledice.
Na udaru so tudi pljuča, saj je zrak pozimi bistveno bolj suh. Vdihavanje hladnega in suhega zraka izsuši sluznico dihalnih poti, kar pri bolnikih z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) pogosto sproži bronhospazem – krčenje mišic ob dihalnih poteh. To se kaže kot oteženo dihanje, piskanje v pljučih in dražeč kašelj. Strokovnjaki zato svetujejo dihanje skozi nos, ki zrak segreje in navlaži, ali pa uporabo šala prek ust in nosu, s čimer ustvarimo topel zračni žep.
Napake, ki vas lahko stanejo zdravje
NIJZ v teh dneh posebej opozarja na ravnanje, ki se mu moramo nujno izogniti. Ena najpogostejših zmot je pitje alkohola za ogrevanje. Občutek toplote po šilcu žganega je namreč lažen in nevaren. Alkohol širi žile na površini kože, zaradi česar telo toploto izgublja še hitreje, hkrati pa zmanjša sposobnost presojanja in zaznavanja mraza.
Posebna previdnost velja tudi pri majhnih otrocih; nošenje v nahrbtniku v hudem mrazu ni priporočljivo, saj se otrok ne giblje in se hitreje podhladi, pritisk na noge pa še dodatno poslabša prekrvavitev. Prav tako nikoli, niti za kratek čas, ne puščajte nikogar v ugasnjenem avtomobilu, saj se ta na mrazu izjemno hitro spremeni v hladilnik.
Kako preživeti mraz brez posledic?
Ključ do varnega gibanja na prostem je pravilna priprava. Oblačila naj bodo slojevita, po principu čebule, pri čemer naj zunanja plast ščiti pred vetrom in vlago. Ker veliko toplote izgubimo skozi glavo, je kapa obvezna oprema, prav tako rokavice in topla obutev z dobrim oprijemom, ki preprečuje zdrse na poledenelih površinah. Ne pozabite na zaščito izpostavljene kože z mastno kremo. Ko ste doma, prostore zračite le na kratko in intenzivno – z na stežaj odprtimi okni za nekaj minut – da zamenjate zrak, ne da bi pri tem ohladili stene. Bodite pozorni na drgetanje; to je prvi klic telesa na pomoč. Če se pojavi, se nemudoma umaknite v topel prostor, saj dolgotrajna izpostavljenost vodi v podhladitev, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.
