Strupene kemikalije, ki jih najdemo v nekaterih vrstah plastike, kot kaže drugače vplivajo na moške v 50. in zgodnjih 60. letih kot na ženske iste starosti. Nova študija, objavljena v zborniku Frontiers in Aging, je ugotovila, da »večne kemikalije«, znane kot PFAS, pri moških povzročajo pospešeno staranje.
Perfluoroalkilne in polifluoroalkilne snovi, imenovane »večne kemikalije« zaradi izredno dolgega obdobja, ki je potrebno za njihovo razgradnjo, so po podatkih ameriške Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine prisotne v krvi približno 98 odstotkov Američanov.
»Povezave med izpostavljenostjo PFAS in pospešenim epigenetskim staranjem so bile najmočnejše pri moških, starih od 50 do 65 let,« je za CNN Health povedal glavni avtor študije Xiangwei Li, profesor epidemiologije na medicinski fakulteti univerze Šanghaj Jiao Tong na Kitajskem.
»Pri mlajših moških in tistih nad 65 let so bile povezave šibkejše in na splošno niso bile statistično pomembne,« je dejal Li. »Nekaj povezav smo opazili tudi pri ženskah, vendar so bile na splošno manjše kot tiste pri moških srednjih let.«
»Ugotovitve kažejo na spolno specifičen učinek, ki ga je mogoče pričakovati pri kemikalijah, ki motijo endokrini sistem in vitalno omrežje, ki uravnava ključne telesne funkcije, kot so rast, metabolizem, razpoloženje in razmnoževanje,« je dejala Jane Muncke, znanstvena direktorica pri Food Packaging Forum, ki ni bila vključena v študijo.
Manj testosterona in večja tveganja
Vzrok za takšno razliko med spoloma znanstveniki pripisujejo delovanju PFAS kot endokrinih motilcev. Te snovi posegajo v delovanje hormonskega sistema, ki uravnava ključne funkcije, od metabolizma do razmnoževanja. Pri moških kopičenje teh snovi v krvi povzroča znižanje ravni testosterona in slabšo kakovost sperme, hkrati pa povečuje tveganje za nastanek raka na modih in ledvicah.
Ženske so po drugi strani biološko nekoliko bolj zaščitene, saj njihovo telo določene vrste teh kemikalij izloča hitreje prek nosečnosti, dojenja in menstrualnih ciklov. Ta razlika v stopnji kopičenja se začne zmanjševati šele po menopavzi, ko se metabolizem pri obeh spolih bolj izenači.
Strokovnjaki kljub tem ugotovitvam opozarjajo, da študije ne smemo interpretirati kot neposredni dokaz vzročnosti, temveč kot pomemben del širšega mozaika bioloških tveganj. Kritiki študije tudi opozarjajo, da so bili podatki, ki so jih analizirali, zbrani pred dvema desetletjema na razmeroma majhnem vzorcu.
Avtorji študije medtem vztrajajo, da so vplivi vidni tudi pri novejših, manj raziskanih oblikah kemikalij PFAS. Te snovi so danes prisotne v krvi skoraj vsakega posameznika, saj se masovno uporabljajo v izdelkih proti sprijemanju, vodoodpornih oblačilih in embalaži za hrano.
Čeprav je popolno izogibanje tem snovem v sodobnem svetu nerealno, strokovnjaki svetujejo premišljene preventivne ukrepe. Zmanjšanje izpostavljenosti je mogoče doseči z uporabo certificiranih filtrov za pitno vodo in izogibanjem materialom, ki so obdelani za odpornost na madeže in maščobe.
