Medtem ko svetovni koledarji opozarjajo na nevarnosti tobaka 31. maja, ima Slovenija svojo posebnost. Že vrsto let 31. januarja obeležujemo nacionalni dan brez cigarete. Ta dan ni izbran naključno – prihaja mesec dni po novem letu, ko so novoletne zaobljube o prenehanju kajenja pri mnogih že začele bledeti ali pa so bile prekršene. Zato je 31. januar »druga priložnost« in opomnik, da za spremembo življenjskega sloga nikoli ni prepozno.

Kajenje ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa. Kljub splošnemu zavedanju o škodljivosti, nikotin – ena najbolj zasvojljivih snovi na planetu – drži v primežu milijone ljudi. Cigareta ne škoduje le kadilcu, temveč tudi njegovi okolici in planetu. Pasivno kajenje ogroža otroke in nekadilce, cigaretni ogorki pa predstavljajo eno najpogostejših oblik smeti v naravi, saj vsebujejo plastiko in strupene snovi, ki pronicajo v vodo in zemljo.

V številkah

7000+

kemikalij se sprosti pri izgorevanju tobaka. Od tega jih je vsaj 250 dokazano škodljivih.

8 milijonov

ljudi na svetu vsako leto umre zaradi posledic kajenja.

10 sekund

je potrebnih, da nikotin po vdihu dima doseže možgane in sproži sproščanje dopamina.

3000

smrti v Sloveniji vsako leto lahko pripišemo kajenju.

20 minut

po zadnji cigareti se vaš srčni utrip in krvni tlak začneta vračati v normalno stanje.

10 let

manj živijo v povprečju kadilci kot nekadilci.

4,5 bilijona

cigaretnih ogorkov vsako leto konča v naravi po vsem svetu.

15 let

je potrebnih, da se cigaretni filter v naravi razgradi.

23 %

je delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki kadijo.

600 milijonov

dreves vsako leto posekajo za proizvodnjo cigaret.

Namen 31. januarja ni žuganje s prstom, temveč spodbuda. Sporočilo dneva je preprosto: poskusite zdržati 24 ur. Mnogim kadilcem se zdi ideja o prenehanju za vedno strašljiva, en dan pa je dosegljiv cilj. In prav ta en dan brez cigarete lahko prinese presenetljivo spoznanje – da je življenje brez dima mogoče, da hrana diši bolje in da je dihanje lažje. 

Priporočamo