V razvitem svetu ljudje pijejo vse manj alkohola – še posebej vina. Po podatkih OECD se je poraba alkohola v zadnjem desetletju zmanjšala v večini bogatih držav, vino pa je med vsemi alkoholnimi pijačami utrpelo največji padec. Razlogi za to segajo dlje od zdravstvenih priporočil in novodobnih trendov, kot je »suhi januar«, ko se v prvem mesecu novega leta ljudje odpovedo pitju alkoholnih pijač. Da vino izginja iz naših kozarcev, je odsev globlje družbene spremembe: med ljudmi je več osamljenosti, manj pogosto si delimo skupne obroke in tradicionalne oblike druženja razpadajo, saj jih vse bolj nadomeščajo virtualna.
Vino je bilo stoletja povezano s skupnostjo, uživanjem ob hrani in pogovori ob mizi. V antiki je vino simboliziralo obilje, v 20. stoletju pa postalo pijača rastočega srednjega razreda. Danes se te navade umikajo. The Economist še piše, da Francozi popijejo približno polovico manj vina kot v 70. letih prejšnjega stoletja, poraba pada tudi v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji. Tudi na Kitajskem, nekoč pomembnem rastočem trgu, je prodaja vina močno upadla.
Gen Z z novimi navadami
Čeprav se pogosto zdi, da mlajše generacije pijejo manj zaradi skrbi za zdravje, raziskave kažejo bolj zapleteno sliko. Generacija Z alkohola ni opustila, pije pa drugače: raje posega po pivu, žganih pijačah ali novih, eksotičnih okusih, hkrati pa se redkeje udeležuje dolgih, skupnih obrokov, kjer je bilo vino nekoč v središču. Vino je edina večja kategorija alkohola, pri kateri prodaja upada v vseh cenovnih razredih.
Pomemben dejavnik je tudi vse bolj individualizirani način življenja. Po podatkih Združenih narodov naj bi se delež enočlanskih gospodinjstev do leta 2050 povečal na 35 odstotkov. V ZDA skoraj četrtina odraslih poje vse dnevne obroke sama, med mlajšimi od 30 let se je ta delež v dveh desetletjih skoraj podvojil. Podobni trendi so opazni tudi drugod po razvitem svetu. Manj skupnih obrokov pomeni manj priložnosti za družabno pitje vina.
Raziskave potrjujejo, da je pitje alkohola za večino ljudi predvsem družbena dejavnost. Ljudje pogosteje pijejo, ko so dobre volje in v družbi, ne pa takrat, ko so osamljeni ali slabe volje. Zato naraščajoča osamljenost ne vodi v večje pitje, temveč v njegovo upadanje. Če poznamo oceno Svetovne zdravstvene organizacije, da je osamljen približno vsak šesti prebivalec sveta, je vpliv na manjšo porabo vina razumljiv. Sicer pa študije še kažejo, da pogostost skupnih obrokov močno vpliva na zadovoljstvo z življenjem.
Ogledalo sodobne družbe
Kako se na spremembe prilagajajo vinarji? Različno. Nekateri poskušajo obuditi družabni vidik vina z daljšimi, bolj doživetimi degustacijami, ki spodbujajo pogovor in povezovanje. Drugi se prilagajajo individualiziranemu trgu s ponudbo vina v manjših embalažah ali celo v pločevinkah, namenjenih posameznikom.
Seveda ne smemo pozabiti, da zdravstvena stroka uživanja alkohola ne priporoča (v zadnjem času se ne govori več o negativnih učinkih pretiranih količin alkohola, ampak vse pogosteje o negativnih vplivih na zdravje tudi najmanjših količin alkohola). Vendar pa evolucija upada pitja vina v širšem kontekstu ni le vprašanje zdravja ali generacijskih sprememb okusov, temveč ogledalo sodobne družbe: manj vina v kozarcih pomeni tudi manj skupnih miz, manj spontanih obrokov, pogovorov in vsakdanjih trenutkov, ki so nekoč povezovali ljudi.
