Znano je, da kožni rak velja za najpogostejšega raka pri ljudeh, glavni vzrok zanj pa je pretirano izpostavljanje soncu oziroma ultravijoličnemu sevanju. Precej manj znano pa je, da se melanom kot najnevarnejša oblika kožnega raka lahko pojavi tudi iz drugih razlogov in pri ljudeh, ki se niti niso sončili. To je dobesedno na svoji koži spoznal Paul Jenner, 59-letni bledolični Anglež, ki nikoli ni hodil v solarij ali se izpostavljal soncu.
Nekega dne se je z zgornjim delom hrbta ponesreči podrgnil ob vrtno ograjo in začutil ostro bolečino. Ta se je v nekaj urah polegla in tudi praske so se kmalu zacelile, ne pa tudi materino znamenje, ki je nekoliko odstopilo in začelo krvaveti. V naslednjih mesecih je ranica kljub krasti še nekajkrat krvavela, zato je šel k osebnemu zdravniku, da bi nadležno težavo odpravil za vselej. Ker v družini nihče nikoli ni imel kožnega raka, nanj ni niti pomislil, a ko so ga napotili k dermatologu, je biopsija pokazala, da ima melanom. Nadaljnje raziskave so razkrile še, da se je bolezen že razširila na pljuča.
Jenner je eden od tisoče Britancev, ki spregledajo prve opozorilne znake v prepričanju, da zaradi izogibanja soncu niti niso ogroženi. Študije kažejo, da eden od desetih primerov melanoma ni povezan z izpostavljenostjo soncu. »Nemelanomski kožni rak je skoraj vedno povezan s sončno svetlobo in izpostavljenostjo UV-žarkom. Melanom pa se lahko razvije tudi na delih, ki so redko izpostavljeni sončni svetlobi,« je za The Daily Mail povedal dr. Andrew Furness, specialist za kožnega raka. Na neizpostavljenih delih je najpogostejši akralni melanom, ki običajno prizadene ljudi temnopoltega ali azijskega porekla. Pojavi se na dlaneh, podplatih ali pod nohti, zanj pa je značilna razlika v barvi glede na siceršnjo kožo in ga včasih zamenjajo za modrico.
Melanom se razvije, ko celice, ki proizvajajo melanin (pigment, ki daje koži barvo), mutirajo in se množijo. V veliki večini primerov se te mutacije pojavijo kot posledica poškodbe kože zaradi UV-sevanja, v nekaterih primerih pa so mutacije prisotne že od rojstva. Število primerov kožnega raka narašča hitreje kot stopnje raka črevesa, dojk, prostate in pljuč, za uspešnost boja z njim pa je ključno zgodnje odkrivanje, preden se rak razširi globlje v kožo. Je pa melanom ena redkih vrst tumorjev, pri kateri obstaja možnost ozdravitve, tudi če se je razširil po telesu. Tudi Jenner je dve leti po diagnozi raka zdaj brez njega, potem ko je prejel pionirsko imunoterapijo, ki so jo pred dnevi predstavili raziskovalci.
Kmalu v uporabi
Gre za kombinacijo novih zdravil – lifileucel in pembrolizumab –, ki delujeta skupaj in pomagata imunskemu sistemu telesa prepoznati in napasti rakave celice. Doslej se je le polovica bolnikov z diagnozo razširjenega melanoma odzivala na razpoložljivo zdravljenje, ki podaljšuje življenje, nova terapija pa pri nekaterih bolnikih že štiri leta vzdržuje stabilno stanje. Pri dveh tretjinah prejemnikov se je tumor zmanjšal, pri tretjini, med katero sodi Paul, pa je celo popolnoma izginil. »Moja odločitev za sodelovanje v kliničnem preizkušanju je bila samoumevna. Res neverjetno je, da se lahko vaše lastne celice na tak način uporabijo za vaše zdravljenje in da sem dve leti po diagnozi brez tumorja in znakov bolezni. Zdaj sem v boljši formi, kot sem bil pred diagnozo,« je vesel oče dveh otrok, ki je med prvimi preizkusil novo zdravljenje.
Zdravljenje poteka v dveh fazah. Najprej se lifileucel ustvari z ekstrakcijo bolnikovih celic, ki se borijo proti bolezni, in njihovim razmnoževanjem v laboratoriju. Nastala spojina se nato z enkratno infuzijo kot nekakšno personalizirano cepivo vnese v krvni obtok bolnika, ki prejme še pembrolizumab, ki pomaga imunskemu sistemu najti in uničiti rakave celice. Raziskovalci verjamejo, da bo nova imunoterapija ob pravočasni uporabi precej povečala število ozdravljenih po diagnozi razširjenega kožnega raka, saj naj bi bila pri preprečevanju ponovitve bolezni kar za 42 odstotkov učinkovitejša od klasične metode. V Veliki Britaniji naj bi novost še letos odobrili za uporabo v javnem zdravstvu, a bo za začetek bolnikom na voljo šele, ko bodo vsi drugi načini zdravljenja odpovedali. Poteka tudi mednarodno preskušanje že v zgodnejši fazi in skupaj s standardnim zdravljenjem.
»Upam, da bo zdravljenje, ki je pomagalo meni, čim prej na voljo tudi drugim,« pravi Paul, ki je hvaležen tudi, da se je vendarle še pravi čas odpravil k zdravniku. Zdravniki sicer trdijo, da sama poškodba materinega znamenja ne more povzročiti, da bi to postalo rakavo, vendar pa so težave pri celjenju poškodbe pomemben opozorilni znak, zato mora znamenja, ki bolijo, večkrat krvavijo ali se nočejo zaceliti, vedno pregledati zdravnik. Pri izrastkih na koži je treba biti pozoren tudi na njihovo asimetrijo, nepravilne robove, spremembe barve, povečanje ali kakršno koli spremembo. Tveganju melanoma so bolj izpostavljeni ljudje s svetlo poltjo, pegami, rdečimi ali svetlimi lasmi, hudimi sončnimi opeklinami, oslabljenim imunskim sistemom in velikim številom materinih znamenj. Tveganje se še poveča, če je imel melanom kdo od sorodnikov. Pri moških se melanom najpogosteje pojavlja na hrbtu, pri ženskah pa na nogah. V Sloveniji je leta 2022 za nemelanomskim kožnim rakom zbolelo 5496 ljudi, za kožnim melanomom pa 885 ljudi.