Nedavno objavljena študija v strokovni reviji Alzheimer's & Dementia prinaša pomembne ugotovitve za vse, ki želijo v starosti ohraniti bister um. Raziskovalci so ugotovili, da je specifična oblika kognitivnega treninga povezana z manjšim tveganjem za pojav demence in alzheimerjeve bolezni, učinki pa so lahko vidni še 20 let po opravljenih vajah.
Da je redna gibalna dejavnost povezana z izboljšano kognitivno funkcijo in zmanjšanim tveganjem demence, je stroka že večkrat potrdila. Novi izsledki obsežne študije, ki je spremljala starejše odrasle že od poznih 90. let preteklega stoletja, pa prinaša spodbudne ugotovitve za vse, ki si želijo ohraniti zdravje možganov v starosti tudi s specifično obliko kognitivnega treninga.
Presenetljivi rezultati treninga hitrosti
V obsežni ameriški raziskavi ACTIVE (Advanced Cognitive Training for Independent and Vital Elderly) je sodelovalo več kot 2800 zdravih posameznikov, starejših od 65 let. Udeleženci so bili naključno razporejeni v različne skupine in so izvajali tri vrste mentalnih vaj: trening spomina, trening logičnega sklepanja in trening hitrosti obdelave informacij.
Rezultati so znanstvenike presenetili, saj se je le pri treningu hitrosti obdelave informacij (speed training) pokazalo statistično pomembno zmanjšanje tveganja demence. Sodelujoči, ki so opravili začetni trening (približno 10 ur) in poznejše ponovitvene seje, so imeli 25 odstotkov nižjo verjetnost za diagnozo demence v primerjavi s tistimi, ki niso trenirali. Vaje spomina in logike namreč kljub izboljšanju specifičnih sposobnosti niso vplivale na dolgoročno znižanje tveganja bolezni.
Trening hitrosti obdelave informacij je vključeval vaje, ki so spodbujale možgane k hitri interpretaciji vizualnih informacij, na primer hitro prepoznavanje in odločanje o objektih na zaslonu, ki se pojavljajo in izginjajo v kratkem času. Del treninga so bile tudi tako imenovane ponovitvene (booster) seje, ki so potekale približno eno in tri leta po začetnih vajah.
Zakaj so ti rezultati tako pomembni? Strokovnjake posebej zanima dejstvo, da je razmeroma kratka vadba – skupno od 14 do 22 ur vaj v nekaj tednih – imela pozitivne učinke, ki so bili opazni še več desetletij pozneje. Ključ naj bi bil v implicitnem učenju, pri katerem možgani razvijejo avtomatizirane veščine (podobno kot pri vožnji kolesa), ter v krepitvi kognitivne rezerve, ki pomaga možganom ohranjati delovanje kljub staranju.
Pomembno je tudi, da učinek ni bil odvisen od začetne starosti: koristi treninga so bile opazne ne glede na starost ob njegovem začetku.
Več kot le igra na zaslonu
Vaje so pozitivno vplivale tudi na vsakdanje življenje udeležencev, med drugim tudi na varnost v prometu (posamezniki so bili samozavestnejši pri vožnji v zahtevnih razmerah, kot so nočna vožnja in zapletena križišča). Udeleženci so dlje časa ohranili samostojnost, brez pomoči drugih upravljali finance, nakupovali in se orientirali v neznanih okoljih, trening pa je upočasnil tudi izgubo funkcionalne neodvisnosti, kar je ključno za kakovostno staranje.
Čeprav znanstveniki opozarjajo, da trening možganov ni čudežno zdravilo, predstavlja dostopno in izvedljivo strategijo. Za najboljše rezultate strokovnjaki svetujejo celovit pristop: kombinacijo treninga kognitivne hitrosti s telesno aktivnostjo, kakovostnim spancem, uravnoteženo prehrano in bogatimi socialnimi stiki.
