V zimskih mesecih moramo biti pozorni na vrsto dejavnikov, ki nam lahko povzročijo težave. Poleg morebitnega snega, ki otrokom prinaša veselje, voznikom pa nevšečnosti, seveda.
Zdravstvena tveganja pozimi
Nizke temperature v prvi vrsti povzročijo krčenje žil, kar poveča krvni tlak in obremenitev srca. Raziskave kažejo, da je tveganje za srčni infarkt in možgansko kap v hladnih obdobjih več kot dvakrat večje.
Zimski čas je tudi sezona prehladov, gripe in drugih viroz. Hlajenje dihalnih poti oslabi lokalno odpornost, kar poveča dovzetnost za okužbe. Ob tem nam preti tudi zoženje bronhijev – hladen zrak povzroči refleksno krčenje dihalnih poti, kar oteži dihanje. To je posebej problematično pri astmatikih in vseh, ki imajo težave z zdravem dihalnih organov.
Nizke temperature in suh zrak zmanjšajo tudi vlažnost sluznic, kar poveča občutljivost na dražilce (prah, dim, cvetni prah). Posledica so kašelj, draženje in občutek suhosti v grlu. Prisotna je oslabljena obramba pred okužbami – zaščitna plast sluzi, ki ujame mikroorganizme, se namreč izsuši. To poveča dovzetnost za viruse in bakterije.
Praktični nasveti za zaščito
Nosna votlina zrak segreje in navlaži, zato je vdihovanje skozi usta manj priporočljivo. Priporočajo, da se v zimskih mesecih med garderobo o rokavicah in kapah znajdejo tudi šali in maske – tkanina pred usti in nosom pomaga segreti in navlažiti zrak. Priporoča se tudi uporaba vlažilcev zraka ali preprosto posode z vodo ob radiatorju. Za krepitev imunskega sistema se ve: uravnotežena prehrana, dovolj spanja in redna telesna aktivnost.
Podhladitev in onesnažen zrak
Dolgotrajna izpostavljenost mrazu lahko vodi v nevarno podhladitev telesa. Omrzline se najpogosteje pojavijo na prstih rok, nog, nosu in ušesih. Pozimi se onesnaževalci (PM2.5, ozon, dušikov dioksid) ujamejo bližje tlom.
Zaradi visoke koncentracije delcev sprožijo napade astme in poslabšajo simptome kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). 15. novembra obeležujemo svetovni dan te bolezni. Gre za hudo kronično pljučno obolenje, pri katerem je normalen pretok zraka v pljuča zmanjšan, kar otežuje dihanje. Med ljudmi je znano tudi kot bolezen težke sape, pogosto s pridruženim kašljanjem. Bolezen je neozdravljiva in njenega napredovanja ni možno ustaviti, lahko pa ga upočasnimo. Zato je ključno, da preventivno skrbimo za svoja pljuča, ko se pokažejo prve težave, pa takoj ukrepamo, da ne pride do poslabšanja.
Onesnaževalci povzročajo oksidativni stres, kar poveča tveganje za okužbe. Redna izpostavljenost slabemu zraku povečuje tveganje za pljučnega raka, srčno-žilne bolezni in prezgodnjo smrtnost. Upoštevajte torej vsa opozorila, kadar je zrak še posebej onesnažen.
Boleči padci in občutljiva psiha
Ni treba na snežne strmine s smučmi, da se pripeti zlom. Padec na poledenelih površinah sredi mesta lahko prav tako povzroči zlome, zvin gležnja ali poškodbe glave. Starejši so tu še posebej ranljivi. Razvite države se že srečujejo z negativnimi posledicami staranja prebivalstva, saj prihaja do globalnega naraščanja števila poškodb okončin, vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov ter bolezni in poškodb hrbtenice.
V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo problem poškodb, še posebej zaradi padcev, povečeval zaradi naraščanja deleža starih ljudi v populaciji. Urgentne službe so pred hladnimi meseci posebej pripravljene na naval.
Kratki dnevi in pomanjkanje sončne svetlobe pa lahko vodijo tudi v sezonsko depresijo ali slabše razpoloženje. Sezonsko depresivno motnjo je na osnovi svojih opazovanj prvi opisal dr. Norman Rosenthal, svetovno uveljavljen ameriški psihiater, javni govorec in avtor številnih knjižnih uspešnic o osebnostni rasti.
V času, ko so dnevi krajši, druženja in medčloveških stikov pa je manj, se zato povečuje tveganje za nastop malodušja, žalosti in pesimizma. Zato je posebej pomembno, da se v tem času posvetimo bližnjim, ki živijo sami ali so osamljeni, in jih spodbudimo k boljšemu razpoloženju ali jih opominjamo na svetlejši plati življenja.
