Če ste prebrali prejšnji del naše serije, veste, da med prepirom vaši možgani niso povsem pri sebi. Toda tudi v tistem meglenem stanju biološke preplavljenosti ljudje nismo nepredvidljivi. Nasprotno, smo bitja navad. Ko nastopi konflikt, večina od nas zdrsne v eno od dveh osnovnih vlog, kot bi stopili na oder in odigrali lik, za katerega smo vadili vse življenje.

Scenarij je namreč skoraj vedno enak. Prvi partner želi rešiti težavo v tem trenutku. Sili v pogovor, postavlja vprašanja, morda dvigne glas, da bi bil slišan. Njegova tesnoba raste z vsako sekundo tišine. Drugi partner se počuti napadenega. Instinkt mu pravi, da je situacija neprijetna. Umakne se. Morda fizično zapusti sobo, morda zgolj obmolkne in strmi v telefon. Bolj ko se drugi partner umika, bolj prvi pritiska. Večji ko je pritisk, bolj se drugi umika.

V psihologiji odnosov temu pravijo vzorec zahteva-umik (angleško: demand-withdraw pattern). Bolj poetično pa mu terapevti pravijo ples zasledovalca in umikalca.

Razumevanje, katero vlogo igrate v tem plesu, je morda najpomembnejši korak k prekinitvi začaranega kroga prepirov. Danes bomo ugotovili, kdo ste, zakaj to počnete in kako zamenjati korake.

Borbeni slog

Preden se poglobimo v psihologijo, naredimo kratek pregled. Preberite spodnje trditve in poglejte, v kateri skupini se bolj prepoznate. Bodite iskreni – nihče vas ne gleda.

Skupina A:

– Ko čutim, da je partner odmaknjen, postane moja prioriteta, da ponovno vzpostavim stik.

– Če se partner med prepirom umakne v tišino, me to spravi v obup ali bes. Počutim se zapuščenega.

– Pogosto imam občutek, da moram jaz graditi odnos, sicer bi razpadel.

– Raje se kregam in kričim, kot da bi bil ignoriran.

– Po prepiru potrebujem takojšnjo spravo in zagotovilo, da sva v redu.

Skupina B:

– Ko partner postane čustven ali glasen, čutim močno potrebo po tem, da bi pobegnil ali se odklopil.

– Konflikte doživljam kot preveč intenzivne. Pogosto ne vem, kaj naj rečem, zato raje ne rečem ničesar.

– Partner mi pogosto očita, da mi je vseeno ali da sem hladen, čeprav v sebi čutim stisko.

– Najboljši način za reševanje problemov je, da počakam, da se strasti umirijo.

– Potrebujem veliko prostora in časa zase, da predelam svoja čustva.

O vedenju

Rezultat: če ste se prepoznali v skupini A, ste verjetno zasledovalec, če ste se prepoznali v skupini B, ste verjetno umikalec.

Zasledovalci so pogosto napačno razumljeni. V prepirih izpadejo kot agresorji – tisti, ki kričijo, kritizirajo in ne dajo miru.

Zasledovalec se mora naučiti, da lahko pomiri samega sebe in da tišina ni vedno nevarna. Umikalec se mora naučiti, da konflikt ne bo uničil odnosa in da lahko ostane prisoten tudi v nelagodju.

Vendar pa njihovo vedenje ne izvira iz želje po nadvladi, temveč iz strahu pred izgubo povezave. Psihoterapevtka dr. Sue Johnson, ustanoviteljica čustveno usmerjene terapije (EFT), pojasnjuje, da gre za protest proti izgubi stika. Za zasledovalca je tišina partnerja enaka smrti odnosa.

Ti so pogosto tisti, ki v odnosu nosijo mentalno breme intime. So topli, skrbni in odprti, vendar pod stresom postanejo vsiljivi in kritični.

Na drugi strani imamo umikalce. Ti ljudje v konfliktih pogosto obmolknejo, gledajo stran, zapustijo prostor ali pa odgovarjajo z enozložnicami. Partnerji jih pogosto označijo za brezčutne, hladne ali nezainteresirane. To je tragična zmota. Raziskave kažejo, da imajo umikalci med prepirom pogosto višji srčni utrip in krvni tlak. V sebi ne čutijo ravnodušnosti, ampak preplavljenost.

Za umikalca konflikt ne predstavlja priložnosti za rešitev, ampak grožnjo avtonomiji in kompetenci. Umikajo se, da bi zaščitili sebe in – paradoksalno –, da ne bi izrekli česa, kar bi odnos uničilo.

Morda ste opazili zanimiv vzorec: zasledovalci skoraj izključno živijo z umikalci. Zelo redko vidimo dva umikalca (njun odnos bi verjetno tiho ugasnil brez drame) ali dva zasledovalca (njun odnos bi verjetno zgorel v supernovi strasti in prepirov v prvem mesecu).

Sistem zasledovalec-umikalec je stabilen, vendar pogosto nesrečen.

Nasvet za vse

Na začetku zveze se privlačijo ravno zaradi teh razlik. Zasledovalca privlači umikalčeva mirnost, stabilnost in neodvisnost (»On je moja skala«). Umikalca privlači zasledovalčeva živahnost, čustvena izraznost in toplina (»Prinese življenje v prostor«).

Rešitev ni v tem, da spremenite svojo osebnost (verjetno boste vedno nagnjeni k enemu stilu), temveč da razumete, kaj vaš partner potrebuje.

Nasvet za zasledovalce: stopite nazaj. Ko vidite, da se partner umika, je vaš instinkt, da pospešite. Naredite nasprotno. Ustavite se.

Nasvet za umikalce: stopite naprej. Ko potrebujete odmor, ga vzemite, vendar ga morate napovedati. Ne smete samo oditi. Uporabite stavek: »Trenutno ne morem razmišljati, ker sem preveč vznemirjen. Potrebujem pol ure, da se zberem, potem pa bova nadaljevala pogovor o tem.«

Takšna dinamika je naporna, vendar ponuja priložnost za rast. Zasledovalec se mora naučiti, da lahko pomiri samega sebe in da tišina ni vedno nevarna. Umikalec se mora naučiti, da konflikt ne bo uničil odnosa in da lahko ostane prisoten tudi v nelagodju. 

Priporočamo