Udeleženci raziskave zdravo staranje najpogosteje povezujejo s pojmi, kot so gibanje, prehrana in spanec, hkrati pa te navade dojemajo tudi kot končne cilje. Med najpogosteje navedenimi prioritetami so ohranjanje telesnega zdravja in funkcionalnosti (29 odstotkov), zdrava prehrana (25 odstotkov), redna telesna dejavnost (22 odstotkov) in kakovosten spanec (22 odstotkov). Pomembno vlogo imajo tudi manj oprijemljivi cilji, kot sta življenje z občutkom smisla in veselja (22 odstotkov) ter ohranjanje miselne in ustvarjalne prožnosti (19 odstotkov).
Koncept zdravstvenih ambicij
BCG opozarja, da prav zamenjevanje ciljev z orodji za njihovo doseganje predstavlja pomembno oviro za dolgoročne spremembe vedenja. Pretiran poudarek na vsakodnevnih priporočilih ljudi pogosto odvrača, medtem ko so sporočila, zasnovana okoli osebnih ambicij – na primer želje po samostojnem in aktivnem življenju v pozni starosti – bistveno bolj motivirajoča. Na tej podlagi raziskava uvaja koncept zdravstvenih ambicij, torej osebnih ciljev, ki posamezniku pomagajo razumeti, kaj zanj pomeni zdravo staranje. Hkrati potrjuje, da univerzalni pristopi ne delujejo, saj se ljudje razlikujejo po motivaciji, času začetka ukrepanja in virih podpore.
Podatki kažejo, da večina prebivalstva za dolgoročno zdravje še vedno naredi premalo. Tudi med starejšimi od 56 let s kroničnimi boleznimi jih le 40 odstotkov aktivno skrbi za zdravo staranje, manj kot polovica ljudi v vseh starostnih skupinah pa redno vzdržuje temeljne zdrave navade. Mlajše generacije sicer pogosteje posegajo po tehnologijah za spremljanje zdravja in trendih dobrega počutja, vendar hkrati poročajo o višjih stopnjah stresa in izgorelosti ter manj urejenih prehranskih navadah.
Zakaj bomo živeli dlje, a ne nujno bolje
Kljub temu raziskava poudarja, da so lahko koristi tudi manjših sprememb zelo velike. Analiza kaže, da je izbira bolj zdravih odločitev na osmih ključnih področjih – med njimi so redna telesna dejavnost, rastlinsko usmerjena prehrana, kakovosten spanec in izogibanje škodljivim navadam – povezana z do 24 dodatnimi leti življenja.
Na podlagi podatkov je BCG oblikoval petstopenjsko lestvico vključenosti v dolgoživost. Le 12 odstotkov vprašanih danes svoj življenjski slog v celoti usmerja v zdravo staranje, pri čemer najbolj angažirani prehajajo k preventivnim, podatkovno podprtim pristopom in uporabi digitalnih orodij. Regionalne razlike so izrazite: v državah v razvoju so pogostejši prehranski in naravni pripravki, razviti trgi pa prednjačijo pri specializiranih storitvah in klinikah za dolgoživost. V Indiji, jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu kar 70 odstotkov vprašanih uporablja aplikacije in tehnološke rešitve, hitro pa raste tudi vloga umetne inteligence kot osebnega zdravstvenega pomočnika.
BCG ob tem poudarja, da prihodnji izziv ne bo pomanjkanje inovacij, temveč vzpostavljanje zaupanja in povezovanje znanosti, tehnologije ter osebnih ambicij v celovite in posamezniku prilagojene modele oskrbe. Kot poudarja Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG, prihodnost zdravja ne bo temeljila na še več splošnih priporočilih, temveč na rešitvah, ki ljudem omogočajo, da dlje časa ostanejo aktivni, samostojni in vključeni v družbo.
