Svetovni prehranski sistem je trenutno v slepi ulici. Po eni strani pridelava hrane, predvsem mesa in mlečnih izdelkov, prispeva levji delež k izpustom toplogrednih plinov in krčenju gozdov, po drugi strani pa nezdrave prehranske navade vodijo v epidemijo debelosti, srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni.
Kot poroča britanski časnik The Guardian, se rešitev skriva v tako imenovani planetarni zdravstveni dieti (Planetary health diet). Gre za prelomni koncept, ki ga je oblikovala mednarodna komisija EAT-Lancet, sestavljena iz 37 vodilnih znanstvenikov iz 16 držav. Njihov cilj je bil odgovoriti na preprosto, a ključno vprašanje: kako do leta 2050 nahraniti 10 milijard ljudi, ne da bi pri tem uničili planet in lastno zdravje?
Kaj natančno je na krožniku planetarne diete?
Planetarna dieta ni stroga dieta za hujšanje in ne zahteva, da postanemo vegani ali vegetarijanci. Gre za pristop, ki poudarja razmerja.
Pravilo je precej preprosto: polovico vašega krožnika naj sestavljata sadje in predvsem zelenjava. Druga polovica pa mora biti sestavljena iz polnozrnatih žit, rastlinskih virov beljakovin, kot so fižol, leča, čičerika in oreščki, nenasičenih rastlinskih olj ter manjših količin mesa in mlečnih izdelkov.
V praksi to pomeni, da bi morali v razvitem svetu drastično obrniti navade:
- rdeče meso je dovoljeno, a omejeno na približno eno do dve porciji na teden (v povprečju 14 gramov na dan),
- perutnina in ribe se lahko na jedilniku znajdejo do dvakrat tedensko,
- mlečni izdelki so omejeni na približno en kozarec mleka (ali ustrezno količino sira oziroma jogurta) na dan.
Poudarek je na masovnem povečanju vnosa stročnic in oreščkov, ki naj bi postali naš primarni vir beljakovin.
Zdravo srce in hladnejši planet
Če bi svetovno prebivalstvo posvojilo ta način prehranjevanja, bi po izračunih znanstvenikov letno preprečili kar 11 milijonov prezgodnjih smrti, ki so danes posledica nezdrave prehrane. Hkrati bi se emisije toplogrednih plinov, povezane s pridelavo hrane, zmanjšale za več kot polovico. »Prehod na zdravo in trajnostno prehrano do leta 2050 bo zahteval precejšnje spremembe,« opozarja prof. dr. Walter Willett z Univerze Harvard, eden glavnih avtorjev študije EAT-Lancet. »Globalno porabo sadja, zelenjave, oreščkov in stročnic bo treba podvojiti, medtem ko bo treba uživanje rdečega mesa in sladkorja zmanjšati za več kot polovico. To ni le vprašanje okolja, ampak gre za neposredno reševanje človeških življenj.«
The Guardian ob tem poudarja ugotovitve strokovnjakov, da bo največji preskok potreben prav v zahodnih državah – vključno z Evropo in Severno Ameriko –, kjer trenutno pojemo skoraj sedemkrat več rdečega mesa, kot je priporočeno za trajnostni razvoj in optimalno zdravje.
Je slovenski jedilnik pripravljen na spremembo?
Za tradicionalno slovensko kuhinjo, kjer »brez mesa ni kosila«, se planetarna dieta morda sliši kot radikalen rez. A v resnici nas ta pristop vrača k prehranjevalnim navadam naših babic in dedkov, ko je bilo meso na mizi le ob nedeljah in praznikih, osnovo vsakodnevne prehrane pa so predstavljali fižol, zelje, kaše in repa.
Planetarna dieta nam tako sporoča predvsem eno: za reševanje planeta se nam ni treba popolnoma odpovedati stvarem, ki jih imamo radi. Dovolj je že zmernost in to, da na krožniku ponovno naredimo prostor za naravo.
