Popolno izogibanje sončnim žarkom predstavlja tveganje prezgodnje smrti, ki je po resnosti primerljivo s škodljivimi posledicami aktivnega kajenja. Obsežna švedska študija, ki je dve desetletji spremljala skoraj 30.000 žensk, opozarja na nujnost ponovnega razmisleka o strogih zdravstvenih priporočilih glede izpostavljanja soncu, saj zmerno sončenje očitno prinaša ključne koristi za srčno-žilni sistem, ki pretehtajo dermatološka tveganja.
Raziskovalci s priznanega Karolinskega inštituta so med letoma 1990 in 2010 analizirali zdravstvene in življenjske navade 29.518 Švedinj, ob začetku študije starih med 25 in 64 let. Podatki, objavljeni v znanstveni reviji Journal of Internal Medicine, razkrivajo presenetljiv paradoks v sodobni medicini. Pri udeleženkah, ki so se zaradi strahu pred kožnim rakom sistematično izogibale soncu, se je tveganje smrti zaradi vseh vzrokov podvojilo v primerjavi s tistimi, ki so bile redno in zmerno na soncu.
Študija postreže z dramatično statistično primerjavo: pričakovana življenjska doba nekadilk, ki so se strogo skrivale pred soncem, je bila praktično enaka življenjski dobi kadilk, ki so bile soncu redno izpostavljene. Ženske z najmanj izpostavljenosti so v povprečju izgubile od 0,6 do 2,1 leta življenja. Strokovnjaki ocenjujejo, da je tveganje zaradi pomanjkanja sonca po vplivu na umrljivost enakovredno kajenju škatlice cigaret na dan.
Glavni razlog za povečano umrljivost pri skupini, ki se je izogibala soncu, niso bila rakava obolenja, temveč bolezni srca in ožilja. Ženske, prikrajšane za UV-žarke, so bile znatno bolj dovzetne za srčne infarkte, možganske kapi in srčno popuščanje. Čeprav se je po pričakovanjih pri ženskah, ki so se več sončile, povečalo tveganje nastanka kožnega raka vključno z melanomom, je bila njihova splošna umrljivost bistveno nižja. Zaščitni učinek sonca na srčno-žilni sistem namreč močno prevlada nad dermatološkimi tveganji, še posebej ob upoštevanju dejstva, da so srčno-žilne bolezni prepričljivo glavni vzrok smrti v razvitem svetu, tudi v Sloveniji, medtem ko je melanom ob zgodnjem odkrivanju v veliki meri ozdravljiv.
Znanstveniki ta varovalni učinek pripisujejo več prepletenim biološkim mehanizmom. Najbolj raziskan je proces naravne sinteze vitamina D v koži pod vplivom UVB-žarkov, ki je ključen za imunski sistem in trdnost kosti. Vse več pozornosti medicina posveča tudi sproščanju dušikovega oksida ob stiku kože s soncem, ki neposredno širi žile in pomaga pri zniževanju krvnega tlaka, ter pozitivnemu vplivu naravne svetlobe na uravnavanje cirkadianega ritma.
Avtorji študije opozarjajo, da skandinavsko okolje – s kratkimi zimskimi dnevi in nizko intenzivnostjo sonca – te učinke in tveganja pomanjkanja vitamina D nedvomno okrepi, kar pa je podatek, ki je pomemben tudi za srednjeevropski, slovenski prostor. Raziskovalci so rezultate prilagodili za številne dejavnike, kot so izobrazba, telesna teža, gibanje in uživanje alkohola, toda neizpodbitna povezava med izogibanjem soncu in višjo umrljivostjo je ostala.
Kljub prelomnim ugotovitvam strokovnjaki ne spodbujajo nepremišljenega »praženja« na plažah ali opuščanja zaščitnih krem. Izsledki kličejo k iskanju zdrave mere – rednemu, zmernemu izpostavljanju soncu brez opeklin, kar predstavlja optimalno ravnovesje med preprečevanjem kožnega raka in zaščito srca.
