Za milijone ljudi, ki se spopadajo z nespečnostjo in nočnim prebujanjem, bi lahko bila rešitev preprosta miselna vaja. Znanstveniki s kanadske univerze Simon Fraser namreč preučujejo metodo, imenovano kognitivno mešanje (angleško: cognitive shuffling), ki posnema naravno delovanje možganov tik pred spancem in učinkovito prekinja cikel nočne tesnobe.
Nespečnost in pogosto nočno prebujanje po besedah strokovnjakov pogosto izvirata iz same evolucijske zasnove človeškega spanja. Dr. Rafael Pelayo, specialist za medicino spanja na Univerzi Stanford, je za The Washington Post pojasnil, da je spanec kompromis med biološko potrebo po počitku in evolucijsko potrebo po varnosti.
»Zmotno je prepričanje, da ljudje prespijo celo noč brez prekinitve,« opozarja in dodaja, da se zaradi naravne zaščite prebudimo vsaj na vsako uro in pol, vmes pa se pojavljajo še pogostejša, tako imenovana mikroprebujanja. Težava nastane pri posameznikih, ki so pod stresom. Pri njih se aktivira stanje prekomerne budnosti, zaradi česar se po naravnem prebujanju ne morejo več vrniti v spanec.
Posnemanje mikrosanj
Odgovor na ta problem ponuja dr. Luc Beaudoin, kognitivni znanstvenik in profesor na Univerzi Simon Fraser. Njegova metoda kognitivnega mešanja temelji na opazovanju procesov, ki se v možganih dogajajo neposredno pred prehodom v spanec. Če posameznika zmotimo med uspavanjem, bo pogosto poročal o prebliskih, tako imenovanih mikrosanjah – seriji naključnih, logično nepovezanih vizualnih podob.
Tehnika kognitivnega mešanja zavestno poustvarja ta proces. Cilj je prelisičiti možgane, da preidejo v fazo spanja, hkrati pa delovni spomin zaposliti ravno do te mere, da prekinemo analitično razmišljanje in premlevanje skrbi.
Metoda se izvaja neposredno v postelji in zahteva zgolj osredotočenost. Posameznik si izbere nevtralno izhodiščno besedo, na primer »zima«. Nato išče besede, ki se začnejo na prvo črko (Z: zajec, zvezda, zvon). Vsako podobo si mora živo vizualizirati, jo opazovati ali si predstavljati interakcijo z njo za približno 5 do 15 sekund.
Strokovnjaki poudarjajo, da je ključnega pomena iskanje povsem nepovezanih pojmov. Ko uporabniku zmanjka idej za določeno črko, preide na naslednjo (I: iglu, indijanec, iskra), vse dokler ga ne premaga spanec.
Potrjena učinkovitost
Čeprav so raziskave na področju kognitivnega mešanja še v začetni fazi, so prvi klinični rezultati obetavni. Raziskovalna ekipa dr. Beaudoina je izvedla študijo, v kateri so tehniko primerjali s preverjeno metodo »konstruktivnega časa za skrbi«, pri kateri posamezniki nekaj ur pred spanjem svoje težave zapisujejo v dnevnik.
Izsledki so pokazali, da je kognitivno mešanje enako učinkovito pri odpravljanju nespečnosti, njegova glavna prednost pa je izjemna praktičnost. Za razliko od pisanja dnevnika ne zahteva predhodne priprave v večernih urah in se lahko uporabi kot takojšnja intervencija ob nočnem prebujanju.
