Z nižanjem temperatur in krajšanjem dni se začenja sezona, ki jo, ironično, zaznamuje vonj po evkaliptusu in borovcih. Wellness centri in domače savne namreč znova postajajo zatočišča za tiste, ki iščejo sprostitev in krepitev zdravja. Toda ali je obredno potenje v vroči sobi zgolj prijetno razvajanje ali znanstveno podprta terapija?
Odgovor prinaša Finska, država z najgloblje zakoreninjeno kulturo uporabe savn na svetu, ki jo je leta 2020 kot nesnovno kulturno dediščino priznal celo Unesco. Obsežna dolgoročna študija, izvedena na Univerzi v Vzhodni Finski, ponuja doslej najmočnejše dokaze o tem, kako redna izpostavljenost vročini vpliva na človeško telo.
Raziskava, v kateri so več kot dve desetletji spremljali zdravstveno stanje več kot 2300 moških, starih med 42 in 60 let, je odkrila neposredno povezavo med pogostostjo obiskov savne in zdravjem srca.
Tveganje za smrt
Rezultati so zgovorni: pri moških, ki so savno obiskali dva- do trikrat tedensko, se je tveganje za smrt zaradi srčnega infarkta zmanjšalo za 22 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki so savno obiskovali le enkrat tedensko.
Še bolj dramatične so bile ugotovitve pri najpogostejših uporabnikih. Tisti, ki so si savno privoščili štiri- do sedemkrat na teden, so imeli kar za 63 odstotkov manjše tveganje za srčni infarkt, opazno pa se je podaljšala tudi njihova pričakovana življenjska doba.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da visoka temperatura v savni deluje na telo podobno kot zmerna telesna vadba. Srce začne biti hitreje, da bi ohladilo telo, krvne žile se razširijo, kar izboljša pretok krvi. Sledi ohlajanje, med katerim se žile ponovno skrčijo. To ponavljajoče se širjenje in krčenje deluje kot fitnes za ožilje, ki ohranja njihovo prožnost in znižuje krvni tlak.
Pozitivni učinki pa se očitno ne končajo pri srcu. Podatki iz Finske so razkrili tudi povezavo med savnanjem in kognitivnim zdravjem. Posamezniki, ki so redno obiskovali savno, so imeli zmanjšano tveganje za razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni.
Čeprav natančen mehanizem še ni povsem pojasnjen, raziskovalci domnevajo, da k temu prispeva kombinacija dejavnikov: izboljšana prekrvavitev možganov, zmanjšanje vnetnih procesov v telesu in globoka sprostitev, ki dokazano znižuje raven stresnih hormonov.
Rednost in odmerjanje
Kot pri vsaki terapiji je tudi pri savnanju ključna rednost in pravilno odmerjanje. Finska študija nakazuje, da se največje koristi pokažejo, ko posamezen obisk traja vsaj enajst minut, pri čemer je idealno trajanje med osem in 15 minut.
Posebej učinkovito naj bi bilo, če posameznik v savni preživi skupno približno 45 minut na teden, razdeljeno na več obiskov. Takšna rutina naj bi tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjšala za do 40 odstotkov. Po vsakem segrevanju sta nujna temeljito ohlajanje in zadosten počitek, da se telo stabilizira.
Kljub impresivnim koristim pa strokovnjaki svarijo, da savna ni univerzalno zdravilo in je lahko za nekatere posameznike celo nevarna.
Obisk odsvetujejo vsem, ki imajo akutno okužbo, vročino ali trpijo za resnejšimi srčnimi obolenji, kot je nestabilna angina pektoris ali nedavni srčni infarkt. Previdnost je potrebna tudi pri osebah s težavami z venami ali limfedemi, saj lahko vročina stanje poslabša.
Postopno privajanje
Ljudem s kroničnimi boleznimi ali tistim, ki jemljejo zdravila za srce, se pred obiskom savne priporoča posvet z osebnim zdravnikom.
Začetnikom svetujejo postopno privajanje. Najbolje je začeti s savnami z nižjo temperaturo (denimo infrardečo ali bio-savno) in krajšimi intervali, da se telo počasi prilagodi na vročinski stres.
Znanost torej potrjuje tisto, kar Finci vedo že stoletja: savna je ob pravilni in redni uporabi močno orodje za ohranjanje vitalnosti.
