Ste se kdaj vprašali, zakaj sosedu uspe shujšati, čeprav je na videz podobno hrano kot vi, vam pa se tehtnica ne premakne? Morda skrivnost ni v tem, kaj je na krožniku, ampak kdaj se je za to odločil.
Avstralska nacionalna znanstvena agencija CSIRO je objavila rezultate obsežne vedenjske analize, ki bo verjetno spremenila način, kako pristopamo k dietam. Ugotovili so, da je načrtovanje obrokov najmočnejše orožje v boju proti odvečnim kilogramom.
Številke ne lažejo
V študiji z naslovom Vpliv strukturiranega načrtovanja obrokov na učinkovitost izgube teže in sledenje dieti so raziskovalci primerjali skupine ljudi z različnimi pristopi k prehrani.
Rezultat je bil presenetljiv: tisti, ki so svoje obroke načrtovali vnaprej, so v enakem obdobju izgubili povprečno 24 odstotkov več telesne teže kot tisti, ki so se o hrani odločali sproti – in to čeprav so oboji sledili podobnim prehranskim smernicam.
Ključna ugotovitev raziskave se nanaša na psihološki fenomen, imenovan odločitvena utrujenost (angleško decision fatigue).
Povprečen človek sprejme na tisoče odločitev vsak dan. Ko se popoldne vrnemo iz službe, so naši možgani utrujeni. Če se moramo takrat vprašati, kaj bom jedel za večerjo, bodo možgani po liniji najmanjšega odpora izbrali hrano, ki ponudi takojšnje ugodje – pogosto je to hitra hrana, prigrizki ali prevelike porcije.
Če odločitev o jedilniku sprejmemo že v nedeljo zvečer, ko smo spočiti in motivirani, v torek popoldne ne potrebujemo močne volje. Samo sledimo načrtu.
Kako to prenesti v prakso?
Raziskovalci CSIRO niso ostali zgolj pri teoriji, ampak so ponudili tudi konkretne praktične ugotovitve o tem, kdo je bil pri spremembi prehranskih navad najuspešnejši. Izkazalo se je, da so najboljše rezultate dosegali udeleženci, ki so si jedilnik pripravili še pred začetkom delovnega tedna, običajno v nedeljo. To jim je omogočilo, da so živila kupili premišljeno, v enem samem ciljanem nakupu, in se s tem izognili kasnejšim skušnjavam doma.
Načrtovanje pogosto vodi tudi v pripravo sestavin vnaprej (na primer že narezano zelenjavo v hladilniku), kar občutno zmanjša verjetnost impulzivnega poseganja po nezdravi hrani, ko nas napade lakota. Raziskovalci dodajajo, da zapisovanje jedilnika – bodisi na list papirja bodisi v aplikacijo – deluje kot nekakšna pogodba s samim seboj, ki jo veliko težje prekršimo.
Raziskava tako potrjuje, da hujšanje ni nujno nenehna bitka z lakoto, temveč predvsem igra dobre organizacije. Namesto da v torek popoldne porabljate energijo za upiranje čokoladi, jo raje vložite v 15 minut mirnega načrtovanja v nedeljo. Vaš pas in vaši možgani vam bodo hvaležni.
