Čeprav ga zaradi močnega vonja marsikdo preganja iz kuhinje ali spalnice, je česen nedvomno eno najmočnejših naravnih zdravil, ki jih človeštvo pozna že tisočletja. Stari Egipčani so ga dajali graditeljem piramid za moč, v vojnah je služil kot antiseptik, babice pa ga še danes priporočajo ob vsakem prehladu. Sodobna znanost potrjuje, da je ta »smrdeča vrtnica« prava zakladnica zdravja, ki bi morala najti mesto v vsaki kuhinji, ne glede na osebne preference.
Glavna zvezda česna je žveplova spojina, imenovana alicin, ki je odgovorna za večino zdravilnih učinkov in tisti značilen, prodoren vonj. Zanimivo je, da se alicin v celem stroku ne nahaja, temveč nastane šele kemično reakcijo, ko česen stremo ali nasekljamo. Redno uživanje te aromatične rastline dokazano pomaga pri krepitvi imunskega sistema, kar se kaže v manjši pogostosti prehlada in gripe, poleg tega pa je česen izjemen zaveznik srca in ožilja. Pomaga namreč zniževati visok krvni tlak in uravnavati raven nevarnega holesterola, deluje protivnetno in telesu pomaga pri razstrupljanju oziroma boju proti oksidativnemu stresu.
Zlato pravilo desetih minut
Vendar pa marsikdo ne ve, da večina ljudi česen uporablja napačno in s tem nehote uniči njegove najboljše lastnosti. Če česen nasekljate in ga takoj vržete na vroče olje, visoka temperatura uniči encim, ki tvori zdravilni alicin. Zato velja upoštevati »zlato pravilo desetih minut«: ko česen nasekljate ali stisnete, počakajte deset do petnajst minut, preden ga toplotno obdelate. V tem času se alicin popolnoma razvije in postane bolj odporen na vročino. Seveda je najbolj zdrav surov česen, zato ga je najbolje dodati jedem na koncu kuhanja ali v solate. Pri tem se pogosto pojavi vprašanje, ali je česen v prahu enako učinkovit. Čeprav je pripraven, proces sušenja uniči encim alinazo, zato prah vsebuje bistveno manj alicina kot svež strok. Za pravi boj proti boleznim je svež česen torej nenadomestljiv.
Kaj pa tisti, ki česna preprosto ne marajo zaradi vonja, okusa ali prebavnih težav? Dobra novica je, da se jim ni treba odpovedati njegovim koristim. Ena izmed rešitev je pečen česen; če cele glavice spečete v pečici, postane česen kremast, sladek in izgubi svojo ostrino. Tistim, ki jih skrbi zadah, lahko po jedi pomaga žvečenje svežega peteršilja, mete ali pitje mleka, saj maščoba nevtralizira žveplove spojine. Alternativa so tudi kapsule s staranim česnom, ki so pogosto brez vonja in ne povzročajo spahovanja. Če vas moti le tekstura, pa ga lahko preprosto »skrijete« v zmiksane kremne juhe ali smutije.
Kdo naj bo pazljiv
Kljub vsem pozitivnim lastnostim pa je potrebna tudi previdnost, saj česen ni primeren za vsakogar. Ker naravno redči kri, morajo biti pri njegovem uživanju pazljivi ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, prav tako pa se uživanje večjih količin odsvetuje vsaj dva tedna pred načrtovanimi operacijami.
Težave lahko povzroča tudi ljudem z občutljivim želodcem ali tistim z izrazito nizkim krvnim tlakom, saj ga lahko še dodatno zniža. Za večino ljudi pa ostaja česen majhen, a mogočen dodatek prehrani. Z upoštevanjem pravilne priprave in zmernosti bo vaše telo hvaležno za to naravno pomoč, tudi če bo okolica morda za trenutek nagubala nos.
