Ko pomislimo na podnebne spremembe, imamo pogosto pred očmi taleče se ledenike in ogrožene severne medvede. Vendar največji svetovni mediji, kot sta The New York Times in The Guardian, v zadnjem času opozarjajo na veliko bolj osebno grožnjo: neposreden vpliv segrevanja ozračja na naše telo. Ekstremni vremenski pojavi vse bolj spreminjajo zemljevid nalezljivih bolezni in drastično poslabšujejo kakovost življenja alergikov.
Tropske bolezni se selijo v Evropo
Ena najbolj skrb vzbujajočih posledic, ki jo izpostavljajo, je širjenje prenašalcev bolezni. Zaradi toplejših in bolj vlažnih zim se invazivne vrste komarjev, kot je tigrasti komar, pospešeno širijo proti severu. Bolezni, za katere smo včasih slišali le pred potovanjem v eksotične kraje – kot so virus Zahodnega Nila, zika in mrzlica denga – postajajo lokalni problem v Evropi in ZDA. V nedavnih analizah strokovnjaki opozarjajo, da se območja, primerna za preživetje teh komarjev, hitro večajo, kar pomeni, da bi lahko tropske bolezni v prihodnjih desetletjih postale del našega vsakdana tudi v zmernem podnebnem pasu.
Dlje trajajoče in agresivnejše alergije
Za milijone ljudi, ki trpijo za senenim nahodom, podnebne spremembe pomenijo daljše obdobje trpljenja. The New York Times poroča o študijah, ki dokazujejo, da se zaradi toplejših pomladi sezona cvetenja začne bistveno prej in konča kasneje. Poleg tega višje ravni ogljikovega dioksida v zraku rastline spodbujajo k proizvodnji večjih količin cvetnega prahu, ki je hkrati bolj alergen. Kombinacija onesnaženega zraka in močnega cvetnega prahu pripelje do porasta astme in težjih oblik respiratornih obolenj.
Kaj pravijo strokovnjaki?
Strokovnjaki so pri svojih opozorilih neizprosni. Globalno segrevanje prepoznavajo kot urgenco, ki zahteva takojšnje ukrepanje v zdravstvu. »Podnebne spremembe vidimo kot glavni zdravstveni problem, ki pa je v političnih razpravah prepogosto zanemarjen,« opozarja prof. Anthony Costello, direktor Inštituta za globalno zdravje na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in sopredsedujoči posebni komisiji revije The Lancet. Opozarja, da bi nadaljnje segrevanje ozračja lahko uničilo ves napredek v javnem zdravstvu, dosežen v zadnjega pol stoletja.
Da gre za problem, ki presega vse dosedanje izzive, se strinjajo tudi vodilni v farmaciji in medicini. V nedavnem zapisu za The Guardian je Pascal Soriot, izvršni direktor farmacevtskega velikana AstraZeneca, podal jasno diagnozo trenutnega stanja: »Realnost je takšna, da je podnebna kriza največja zdravstvena kriza našega časa – večja celo od pandemije covida-19. Zabeležili smo porast kroničnih bolezni, povezanih z onesnaženjem zraka, in pričakuje se, da se bodo smrti, povezane z vročino, do leta 2050 potrojile. Davek na javno zdravje, gospodarstvo in naše najbližje je velik in še narašča.«
Čas je za preventivo
Vodilni mediji zaključujejo, da prilagajanje na »novo normalnost« ne bo dovolj. Zdravstveni sistemi po vsem svetu se že zdaj dušijo pod pritiski vročinskih valov in novih bolezni. Kot poudarjajo zdravniki, je edino pravo zdravilo za to nastajajočo epidemijo odločno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in skrb za čistejše okolje. Reševanje planeta namreč že dolgo ni več le vprašanje ekologije, temveč reševanje naših lastnih življenj.
