Desetletja so nas prehranske smernice učile, da se moramo za zdravje srca in ožilja izogibati nasičenim maščobam. Police v trgovinah so se šibile pod »lahkimi« (angleško light) izdelki, maslo in polnomastne sire pa smo zamenjevali z margarino in posnetimi jogurti. Toda znanost leta 2026 prinaša preobrat: kaj če so te naravne maščobe pravzaprav gorivo, ki ga naši možgani nujno potrebujejo?
Najnovejša študija iz Švedske, objavljena v začetku januarja, nakazuje prav to. Raziskovalci so v študiji z naslovom Prehranske maščobe in kognitivno zdravje: Dolgoročna analiza uživanja polnomastnih mlečnih izdelkov in tveganja alzheimerjeve bolezni analizirali prehranske navade več tisoč posameznikov skozi daljše časovno obdobje.
Rezultati so presenetljivi in neposredno izpodbijajo prepričanje, da so vse maščobe škodljive. Ljudje, ki so dnevno zaužili več kot 50 gramov polnomastnega sira, so imeli kar 13 do 17 odstotkov manjše tveganje, da se pri njih razvije alzheimerjeva bolezen, v primerjavi s tistimi, ki sira niso uživali ali so ga uživali zelo malo. Podobne pozitivne povezave so opazili pri zmernem uživanju polnomastne smetane. Najbolj zgovoren podatek je, da tega zaščitnega učinka niso našli pri uporabnikih nizkomaščobnih mlečnih izdelkov. To nakazuje, da korist ne izhaja nujno le iz mlečnih beljakovin ali kalcija, temveč posebej iz maščobne matrice ali v maščobah topnih vitaminov, ki jih v posnetih izdelkih ni.
Zakaj bi bil sir dober za možgane?
Čeprav mehanizem še ni popolnoma pojasnjen, strokovnjaki domnevajo, da gre za kombinacijo več dejavnikov. Polnomastni mlečni izdelki so bogati z bioaktivnimi lipidi in vitamini (kot sta K2 in D), ki so ključni za zdravje živčevja.
Poleg tega so naši možgani v veliki meri sestavljeni iz maščob. Sir je tudi fermentirani izdelek, kar pomeni, da pozitivno vpliva na črevesni mikrobiom, za katerega danes vemo, da je neposredno povezan z zdravjem možganov. To odkritje potrjuje »francoski paradoks« – Francozi, ki tradicionalno uživajo veliko polnomastnih sirov in masla, imajo presenetljivo nizko stopnjo srčno-žilnih bolezni in določenih kognitivnih težav v primerjavi z narodi, ki se maščob bojijo.
To ni povabilo k prenajedanju
Preden v hladilniku pograbite največji kos camemberta, je potrebno opozorilo. Avtorji študije poudarjajo, da rezultati veljajo za zmerne količine (približno dve rezini sira na dan) in v okviru uravnotežene prehrane.
Še pomembneje: genetika igra vlogo. Zaščitni učinek je bil izrazit predvsem pri ljudeh, ki nimajo genetske predispozicije za alzheimerjevo bolezen. Pri ljudeh z visokim genetskim tveganjem povezava ni bila tako jasna, zato se je pri njih o prehrani še vedno najboljše posvetovati z zdravnikom.
Vrnitev k naravnemu
Sporočilo znanosti v letu 2026 postaja vse bolj jasno: industrijsko predelana hrana, pa čeprav z oznako »brez maščob«, telesu ne koristi tako kot osnovna, minimalno predelana živila.
Če ste se do sedaj izogibali polnomastnemu siru zaradi strahu pred kalorijami, si lahko oddahnete. Košček kakovostnega sira ni le kulinarični užitek, ampak – kot kaže – tudi naložba v bistroumno starost.
