V arhitekturi in notranjem urejanju se redko zgodi tako drastičen zasuk, kot smo mu priča pri evoluciji kopalnice. Če je bila še pred desetletjem merilo luksuza masažna kad z zapletenimi šobami ali hermetično zaprta kabina za prhanje z drsnimi vrati, napovedi za leto 2026 kažejo na povsem drugačno paradigmo. Vstopamo v dobo nevidne kopalnice.
Strokovnjaki za notranji dizajn in vedenjsko psihologijo opažajo zanimiv trend. Sodobni človek, preobremenjen z vizualnimi dražljaji in digitalnim hrupom, v svojem domu ne išče več tehnološkega spektakla, temveč vizualno tišino. In prav kopalnica je postala poligon za tovrstno čiščenje.
Konec dobe okvirjev
Koncept, ki bo dominiral v letu 2026, ni nov, je pa bolj radikalen. Tradicionalna kabina za prhanje – tista bela, akrilna kletka z drsnimi vrati, ki se pogosto zatikajo, in aluminijastimi profili, kjer se nabira vodni kamen – se poslavlja. Nadomešča jo koncept odprte prhe brez vrat (»walk-in«); vanjo samo vstopimo … vendar v bolj sofisticirani izvedbi, kot smo je bili vajeni doslej.
Ne gre več zgolj za odstranitev kadi. Gre za arhitekturno odločitev, da se tla kopalnice in prostor za prhanje zlijejo v eno samo, neprekinjeno ravnino. Arhitekti temu pravijo brezšivna integracija. Z odstranitvijo pragov in vrat prostor zadiha. V manjših stanovanjih, s katerimi se spopada velik del Slovencev, ta pristop optično poveča kvadraturo, saj oko ne naleti na pregrado, ki bi odrezala del sobe.
Vendar pa funkcionalnost tukaj presega zgolj estetiko. Gre za univerzalno oblikovanje, ki ga zagovarjajo urbanisti, ki zrejo v prihodnost starajoče se družbe. Prostor brez ovir je prostor, v katerem lahko varno sobivajo vse generacije, od malčkov do starostnikov, kar kopalnici dodaja dolgoročno vrednost na nepremičninskem trgu.
Upor proti fugam
Če je oblika postala odprta, je material postal monoliten. Eden najbolj izrazitih trendov, ki ga narekuje prihajajoče leto, je popoln odmik od klasične keramike z vidnimi fugami. Fuge, tiste tanke linije, ki vizualno drobijo prostor in so nočna mora za čiščenje, postajajo nezaželene.
Namesto tega slovenski domovi vse pogosteje sprejemajo materiale, ki omogočajo neprekinjene površine. Mikrocement in plošče iz naravnega kamna velikih formatov ustvarjajo občutek, da je kopalnica izklesana iz enega samega kosa snovi.
Ta trend ima dvojno funkcijo. Prvič, ustvarja tisti zaželeni »učinek spa« – mirno, organsko okolje, ki spominja na velneške centre ali naravne jame. Drugič, gre za pragmatično higieno. Manj stikov pomeni manj mest za nabiranje plesni in bakterij, kar drastično poenostavi vzdrževanje. V času, ko je prosti čas najdragocenejša valuta, je kopalnica, ki se čisti hitro, nuja.
Igra svetlobe
Seveda popolna odprtost prinaša vprašanje: kaj pa škropljenje vode in zadrževanje toplote? Tu nastopi tretja velika inovacija za leto 2026. Namesto da bi prostor zapirali, oblikovalci uporabljajo fiksne steklene panele, stene, ki delujejo bolj kot umetniške instalacije in manj kot sanitarne pregrade.
Pozabite na prozorno kaljeno steklo, na katerem se pozna vsaka kapljica. V ospredje prihajajo teksturirana, rebrasta ali dimljena stekla. Ti elementi omogočajo prehod svetlobe, ohranjajo zračnost prostora, hkrati pa ponujajo subtilno vizualno pregrado, ki kopalcu zagotavlja intimo. Gre za igro senc in svetlobe, ki prostoru doda globino brez občutka utesnjenosti.
Morda najpomembnejši vidik teh sprememb pa ni v materialih, temveč v občutku. Psihologi poudarjajo, da prostor, v katerem začnemo in končamo dan, neposredno vpliva na našo mentalno higieno. Kaotična, natrpana kopalnica z visokimi pragi in utesnjenimi kabinami podzavestno sproža občutek utesnjenosti.
Nasprotno pa koncept odprte kopalnice z naravnimi toni, indirektno osvetlitvijo in dežnimi prhami simulira občutek vrnitve k naravi. Voda prosto teče, svetloba je mehka, materiali so prijetni na dotik. To ni več prostor za hitro prhanje pred službo, ampak je prostor za dekompresijo.
Leta 2026 tako ne bomo prenavljali kopalnic zato, da bi bile videti novejše, temveč zato, da bi se v njih počutili bolje. Odprti tlorisi in naravni materiali niso samo modna muha, so odgovor arhitekture na potrebo po miru v vse bolj nemirnem svetu.
