Tako kot ljudje se tudi živali lahko soočajo s številnimi čustvenimi motnjami, med katerimi se pogosto pojavlja anksioznost. Predvsem pri živalih, ki jih ljudje rešijo iz zavetišč, se to lahko kaže s spremembami v vedenju. Kljub temu da za živali obstajajo posebna pomirjevala v obliki zdravil, si lastniki psov in mačk pogosto želijo njihova čustvena stanja reševati po naravni poti.
Nanje lahko pozitivno vpliva tudi predvajanje klasične glasbe ali drugih inštrumentalnih skladb brez intenzivnih bobnov. Na spletu je mogoče najti prav posebno serijo skladb, ustvarjenih za pasja ušesa, ki so namenjene zmanjšanju stresa. Zbirko sta ustvarila Joshua Leeds, strokovnjak za zaznavanje zvoka, in Susan Wagner, veterinarska nevrologinja, ki je preučevala učinke glasbe na pse. Pri svojem delu sta opazovala več kot 150 psov in ugotovila, da je kar 80 odstotkov psov pokazalo manj simptomov tesnobe po poslušanju pretežno klavirske glasbe.
Zmanjša se raven kortizola
Do podobnih sklepov so prišli tudi avtorji drugih študij. V eni od njih, ki so jo izvedli na Queens University Belfast, so preučevali vpliv treh vrst zvoka na pse v zavetiščih in pse v zasebnih domovih: klasične glasbe, avdioknjig in tišine. Po natančnem opazovanju sprememb v vedenju so raziskovalci ugotovili, da je klasična glasba imela opazno pomirjujoč učinek v izredno stresnih situacijah, kot sta obisk pri veterinarju in dolga vožnja z avtomobilom.
Vendar pa niso vsi slogi klasične glasbe enako učinkoviti. Najboljše so počasne skladbe s 50–60 udarci na minuto ali manj ter preproste kompozicije z malo ali brez posebnih elementov. Strokovnjaki so dokazali, da ta kombinacija zmanjša raven kortizola (hormona, ki kaže na stresno reakcijo) pri psih, vendar je temeljni razlog za ta učinek manj razumljen. Avtorji študije so ocenili, da ima ta žanr v sebi najverjetneje nekaj naravno sproščujočega, kar pri psih sproži izločanje kemikalij, ki ustvarjajo prijetno čustveno stanje.
Mačke glasbi niso tako naklonjene
Raziskovanje vplivov klasične glasbe na različne živali so strokovnjaki kasneje razširili tudi na živalske vrtove. Tam so ugotovili predvsem naklonjenost slonov in goril, ki so pokazali izboljšano počutje, hkrati pa se je zmanjšalo njihovo agresivno vedenje. Kasneje so zaznali tudi boljše prehranjevalne navade, močnejši spanec, izboljšan imunski sistem in povečano željo po paritvi.
Ker lahko živali zaznavajo različne frekvence zvoka, so njihovi odzivi lahko precej drugačni od človeških. Psi imajo približno trikrat večji slušni razpon kot ljudje, zato lahko slišijo višje tone in zvoke, ki so veliko bolj oddaljeni, kot jih lahko zazna povprečno človeško uho. Mačke lahko zaznavajo še višje frekvence, zato jih lahko avtomobilska hupa na ulici ali celo šumenje aluminijaste folije prisili, da zbežijo v omaro. Pogosto zato mačke sploh niso naklonjene poslušanju glasbe – še zlasti če je ta zanje preglasna.
