Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila odbita. Madonna je ponosno pela, da je »materialno dekle« oziroma to, kar najmanj odgovarja Klemnu Klemnu, Michael Douglas je kot Gordon Gekko svet (nehote?) prepričal, da je pohlep nekaj dobrega, v Černobilu pa je razneslo jedrsko elektrarno. Nekje sredi tega je bilo dovolj časa tudi za preboj na terenu prav posebne ideološke vojne.
Medtem ko je Lamborghini s countachem stavil na surovo prezenco, Enzo Ferrari pa je pripravljal svoj analogni labodji spev F40, so inženirji v Weissachu namreč izvedli revolucijo. Niso želeli le hitrega stroja, hoteli so »pametni« avto in razvili vozilo, ki je na novo definiralo koncept superšportnika.
Zgodba se je začela leta 1981, ko je glavni inženir Helmuth Bott direktorju Petru Schutzu predlagal izdelavo superšportnika, ki bi služil kot razvojna platforma za tehnologije prihodnosti in bi lahko tekmoval v legendarni, a nevarni reli skupini B.
Čeprav je bil avto izhodiščno zasnovan za reli in je leta 1986 dejansko slavil zmago na reliju Pariz-Dakar, so ga želeli spraviti tudi na običajne ceste. Z razvezanimi rokami in ogromnim proračunom so se porschejevi inženirji lotili ustvarjanja najbolj naprednega cestnega avtomobila na svetu.
Na prvi pogled je 959 deloval kot mišičasta različica modela 911, a je bila vsaka linija podrejena funkciji. Karoserija je bila izdelana iz kevlarja, aluminija in nomexa, kar je zagotavljalo trdnost, ob nizki teži okoli 1450 kilogramov. Podvozje je bilo ravno, karoserija pa zglajena do koeficienta zračnega upora 0,31. Pomembna inovacija je bil tudi »ničelni vzgon« pri visokih hitrostih, kar je zagotavljalo stabilnost, o kateri so tekmeci lahko le sanjali.
Dinamično razporejanje navora
Pod pokrovom je rohnel 2,85-litrski šestvaljni bokserski motor, ki je izhajal iz dirkalnika porsche 962. Ker zračno hlajenje ni zadoščalo za ekstremne obremenitve, so razvili hibridni sistem: bloka motorja sta bila zračno hlajena, glave pa vodno.
Prava revolucija je bil sekvenčni biturbo sistem. Pri nizkih vrtljajih je delovala manjša turbina za takojšnjo odzivnost, pri 4000 vrtljajih pa se je vključila še druga. To je rešilo problem »turbo luknje« in zagotovilo zveznih 450 konjev (331 kW) ter 500 Nm navora.
Moč je na cesto prenašal sistema PSK (Porsche-Steuer Kupplung). Šlo je za prvi računalniško voden štirikolesni pogon v superšportniku, ki je dinamično razporejal navor. Pri pospeševanju je do 80 odstotkov moči romalo na zadnja kolesa, v ovinkih pa se je razmerje prilagajalo za idealno lego. To ni bilo trivialno. »959 je bil avto, ki me je naučil, da je razporeditev navora ključ do varne hitre vožnje,« je priznal legendarni voznik relija Walter Röhrl.
Voznik je lahko ob tem izbiral tudi programe za suho cesto, dež ali sneg. Menjalnik je imel 6 prestav, pri čemer je bila prva označena z »G« za terensko vožnjo.
Dr. Jekyll in gospod Hyde
Ko je leta 1986 avtomobil zapeljal na ceste, je bil s 317 km/h najhitrejši serijski avto na svetu. Do stotice je potegnil v vsega 3,7 sekunde. Bolj kot številke je šokirala njegova dvojna narava. Medtem ko je bil ferrari F40 podivjana zver, ki je vselej zahtevala popolno koncentracijo, je bil 959 civiliziran. Ko si hotel, se je snel s ketne, a je imel tudi klimo, usnje, električna stekla in nastavljivo vzmetenje. Vožnja pri 300 km/h je bila tako mirna kot v limuzini. To je bil prvi hiperšportnik za dnevno vožnjo.
Porsche 959 je vplival celo na zakone o uvozu avtomobilov. Porschejevci namreč niso želeli uničiti štirih primerkov za ameriške varnostne teste, zato avta v ZDA ni bilo dovoljeno prodajati ali uvažati. To ni ustavilo Billa Gatesa, a so cariniki njegov primerek zasegli. Avto je v skladišču sameval 13 let, medtem ko so Gates in drugi zbiratelji lobirali pri vladi. Leta 1999 je bil prav zaradi tega avtomobila sprejet zakon »Show or Display«, ki dovoljuje uvoz zgodovinsko pomembnih vozil, ki ne izpolnjujejo standardov.
Proizvodnja 959 se je končala leta 1993 s 337 izdelanimi primerki. Čeprav je avto stal vrtoglavih 420.000 mark, je Porsche z vsakim prodanim primerkom izgubil denar. Stroški razvoja so bili preprosto previsoki. A dobiček domnevno niti ni bil cilj.
Danes je 959 sveti gral zbirateljstva, vreden več milijonov evrov. Njegovo sporočilo pa je morda poučno tudi za današnji trend elektrifikacije avtomobilov. V času, ko je bilo analogno zakon, je dokazal, da pravilno uporabljena elektronika ne uniči užitka v vožnji, ampak ga povzdigne. »F40 je dvokrilno letalo. 959 je lovec Eurofighter typhoon,« je pomen avtomobila slikovito opisal Jeremy Clarkson. »Bil je vpogled v prihodnost. To je bil avto, ki ni le na novo napisal pravilnika; raztrgal ga je in začel znova,« je dodal.
